Lenart pri Gornjem Gradu
Lenart pri Gornjem Gradu Sveti Lenart (do 1955) | |
|---|---|
 Sveti Lenart pri Gornjem Gradu | |
  Lenart pri Gornjem Gradu Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°18′15.37″N 14°47′0.94″E / 46.3042694°N 14.7835944°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina |  Gornji Grad |
| Površina | |
| • Skupno | 13,65 km2 |
| Nadm. višina | 509,1 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 114 |
| • Gostota | 8,4 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3342 Gornji Grad |
| Zemljevidi | |
Lenart pri Gornjem Gradu (do leta 1955 Sveti Lenart)[2] je naselje v Občini Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini.
Ime
[uredi | uredi kodo]Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Lenartu.
Do leta 1955 se je naselje imenovalo “Sveti Lenart”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “Lenart pri Gornjem Gradu”.[3][4][5][2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Nad izvirom potoka Kanolščica stoji podružnična cerkev sv. Lenarta, ki se prvič omenja 1426. V njej naj bi bil pokopan neki gornjegrajski benediktinec, ki je živel v Lenartu v pregnanstvu. Ko je cerkev 1895 poškodoval potres, so stavbo restavrirali. Ladja ima raven strop, baročni prezbiterij pa je pokrit s plitvo kupolo. Zakristija je v zvonici.[6]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| Leto | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 |
|---|---|---|---|---|
| Št. hiš | 46 | 37 | 37 | 37 |
| Št. moških | 160 | 154 | 140 | 138 |
| Št. žensk | 142 | 128 | 124 | 127 |
| Skupaj | 302 | 282 | 264 | 265 |
| Št. katoličanov | 302 | 282 | 264 | 265 |
Število hiš in prebivalstva je od leta 1880 dalje upadalo. Celotno prebivalstvo je bilo katoliške veroizpovedi.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
