Lenart pri Gornjem Gradu
Lenart pri Gornjem Gradu | |
|---|---|
 | |
  Lenart pri Gornjem Gradu Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°18′15.37″N 14°47′0.94″E / 46.3042694°N 14.7835944°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Gornji Grad |
| Površina | |
| • Skupno | 13,58 km2 |
| Nadm. višina | 509,1 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 113 |
| • Gostota | 8,3 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3342 Gornji Grad |
| Zemljevidi | |
Lenart pri Gornjem Gradu je naselje v Občini Gornji Grad.
Naselje je bilo leta 1955 preimenovano na osnovi Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Križa del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[2][3][4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Nad izvirom potoka Kanolščica stoji podružnična cerkev sv. Lenarta, ki se prvič omenja 1426. V njej naj bi bil pokopan neki gornjegrajski benediktinec, ki je živel v Lenartu v pregnanstvu. Ko je cerkev 1895 poškodoval potres, so stavbo restavrirali. Ladja ima raven strop, baročni prezbiterij pa je pokrit s plitvo kupolo. Zakristija je v zvonici.[5]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| Leto | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 |
|---|---|---|---|---|
| Št. hiš | 46 | 37 | 37 | 37 |
| Št. moških | 160 | 154 | 140 | 138 |
| Št. žensk | 142 | 128 | 124 | 127 |
| Skupaj | 302 | 282 | 264 | 265 |
| Št. katoličanov | 302 | 282 | 264 | 265 |
Število hiš in prebivalstva je od leta 1880 dalje upadalo. Celotno prebivalstvo je bilo katoliške veroizpovedi.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
