Pavel Karadžordžević
| Pavel Karadžordžević | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 27. april 1893[1][2][3] Sankt Peterburg[1] |
| Smrt | 14. september 1976[4][5][…] (83 let) Pariz[1] |
| Državljanstvo |  Ruski imperij.svg){kind=small} Kraljevina Srbija.svg){kind=small} Kraljevina SHS Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | politik, vladar, Prince regent |
Knez Pavel Karađorđević (srbsko Павле Карађорђевић), regent Kraljevine Jugoslavije, * 27. april 1893, Sankt Peterburg, Rusija, † 14. september 1976, Pariz, Francija.
Knez Pavel, sin kneza Arsena, brata kralja Petra I., je bil stric mladoletnega kralja Petra II. iz kraljevske rodbine Karadžordževići. Po umoru kralja Aleksandra I. 9. oktobra 1934 v Marseillu je knez Pavel imel osrednjo vlogo v kraljevem namestništvu, ki je namesto mladoletnega Petra II. prevzelo oblast v Kraljevini Jugoslaviji. Za razliko od kralja Aleksandra ni rad neposredno posegal v politiko, temveč je raje deloval iz ozadja preko izbranih skupin ali osebnosti, pri čemer je bil vedno zelo obziren. Medtem ko je bila jugoslovanska zunanja in notranja politika v času kralja Aleksandra pod znatnim vplivom Francije, je v času kneza Pavleta postal močnejši britanski vpliv.[6]
Čeprav je bil prozahodno demokratično usmerjen, je pod vplivom razmer v jugovzhodni Evropi in zaradi pritiska nekaterih srbskih vladajočih krogov od 1935 sodeloval z Nemčijo in Italijo. Na pritisk Nemčije in Italije je 25. marca 1941 privedel Jugoslavijo v trojni pakt. Dva dni zatem, 27. marca, so v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina proangleško usmerjenih častnikov in meščanskih politikov je s podporo britanskih obveščevalcev in oprta na proteste jugoslovanskih narodov izvedla državni udar. Zrušila je kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje vlade je prevzel letalski general Dušan Simović.
V izgnanstvu
[uredi | uredi kodo]Knez Pavel je bil prisiljen na odpoved in ni mu preostalo drugega, kot da odide v izgnanstvo. Najprej je odpotoval iz Beograda z družino v Grčijo, nato v egiptovsko glavno mesto Kairo. Vojna je divjala čisto blizu in zato so ga čez nekaj tednov Britanci — ob pazljivem spremljanju obveščevalne službe in zoper njegovo voljo — preselili z družino vred v Nairobi — glavno mesto takratne britanske kolonije Kenije. Tam je, nekaj zaradi nevajenosti na drugačno podnebje, pa tudi zaradi oddaljenosti od življenja, na katero je bil navajen, predvsem pa zaradi oddaljenosti zdravnikov, imel težave z zdravjem. Okužil se je tudi z mrzlico, katere posledice je nosil celo žviljenje. V takih srednjeafriških razmerah je z družino ostal do začetka junija 1943, ko so jih Angleži premestili v južnoafriški Johannesburg, kjer si je zdravstveno in psihično precej opomogel.[7]
Po koncu vojne je živel v Parizu. Poročen je bil z Olgo, princeso Grčije in Danske. Bil je zadnji zasebni lastnik dvorca Brdo pri Kranju.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 Record #119386399 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie — F.A. Brockhaus, 1796.
- ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ Lundy D. R. The Peerage
- ↑ Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)
- ↑ Miloš Filijović (21. avgust 2024). »Životna priča kneza Pavla Karađorđevića« (v srbščini). Beograd: Kurir. Pridobljeno 18. aprila 2026.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Balfour, Neil in Sally Mackay. Paul of Yugoslavia : Britain's Maligned Friend. London, 1980. ISBN 0-241-10392-4
