Peter I. Karadžordževič
| Peter I. | |
|---|---|
| Kralj Srbije (1903-1918) Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918-1921) | |
| Vladanje | 15. junij 1903 – 1. december 1918 (kot kralj Srbije) 1. december 1918 - 16. avgust 1921 (kot Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev) |
| Kronanje | 21. september 1904 |
| Predhodnik | Aleksander I. (Obrenović) |
| Naslednik | Aleksander I. |
| Rojstvo | 29. junij (11. julij) 1844[1] Beograd[2][1] |
| Smrt | 16. avgust 1921[3][4][…] (77 let) Beograd[2][1] |
| Pokop | |
| Zakonec | Kneginja Zorka Petrović-Njegoš |
| Potomci | Princesa Helena Ruska Princ Jurij Karađorđević Aleksander I |
| Rodbina | Karadžordževič |
| Oče | Knez Aleksander Karadžordževič |
| Mati | Persida Nenadović |
| Poklic | častnik |
Peter Karadžordževič - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.
Bil je sin kneza Aleksandra Karadžordževiča. Leta 1867, v času izgnanstva Karađorđevićev iz Srbije, je končal višjo vojaško akademijo v Metzu. Kot prostovoljec v francoski tujski legiji je sodeloval v francosko-pruski vojni leta 1870-1871 in bil zaradi hrabrosti oblikovan z legijo časti.
V bosansko-hercegovski vstaji proti Turkom leta 1875-1878 je pod imenom Petar Mrkonjić poveljeval enemu izmed odredov upornikov. Med letoma 1883 in 1890 je kot knežji zet živel z ženo, hčerko črnogorskega kneza Nikole, v Črni gori, nato pa se je leta 1890 zaradi ženine smrti preselil v Ženevo.
V Srbijo se je vrnil po usmrtitvi Aleksandra I. Obrenovića. 12. junija 1903 je bil izbran za kralja Srbije. V času njegove ustavne in parlamentarne vladavine se je v Srbiji razvilo gospodarstvo in kultura. V dveh balkanskih vojnah mu je uspelo razširiti srbsko ozemlje. Zaradi bolezni je bil prisiljen vladanje prepustiti sinu Aleksandru I. kot regentu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 Store norske leksikon — 1978. — ISSN 2464-1480
- 1 2 Record #119527359 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie — F.A. Brockhaus, 1796.
Viri
[uredi | uredi kodo]- (2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 3290-91.