Šefik Džaferović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šefik Džaferović
Portret
Predsednik predsedstva
Bosne in Hercegovine
Na položaju
20. marec 2020 – 20. november 2020
PredhodnikŽeljko Komšić
NaslednikMilorad Dodik
Bosanski član predsedstva
Bosne in Hercegovine
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
20. november 2018
Ministrski predsednikDenis Zvizdić
Zoran Tegeltija
PredhodnikBakir Izetbegović
Član predstavniškega doma
Bosne in Herceovine
Na položaju
28. oktober 2002 – 20. november 2018
Osebni podatki
Rojstvo9. september 1957({{padleft:1957|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (66 let)
Zavidovići[d]
Narodnostbošnjaška
Politična strankaStranka demokratične akcije (1990– )
Zakonci
Vildana Džaferović
​
(por. 1980)​
Otroci2
BivališčeSarajevo, Bosna in Hercegovina
Alma materUniverza v Sarajevu
Poklicpolitik

Šefik Džaferović, bosanski politik, * 9. september 1957, Zavidovići, Bosna in Hercegovina

Je bosanski politik, trenutno na funkciji sedmega in trenutnega bošnjaškega člana predsedstva Bosne in Hercegovine. Od 28. oktobra 2002 do 20. novembra 2018 je bil član državnega predstavniškega doma. Džaferović je član Stranke demokratične akcije (SDA) in trenutni podpredsednik stranke; bil je tudi njen generalni sekretar.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Džaferović se je rodil leta 1957 v bosanskem mestu Zavidovići SFRJ, danes Bosna in Hercegovina. Obiskoval je gimnazijo v Zavidovićih. Leta 1979 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Sarajevu. Džaferović je do leta 1996 delal v pravosodnih ustanovah in na policiji v Zavidovićih in Zenici.

Zgodnja politična kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1996 je bil Džaferović izvoljen v svet Zeniško-dobojskega kantona. Istega leta je postal delegat v Domu narodov Federacije Bosne in Hercegovine. Štiri leta pozneje je vstopil v Dom narodov Bosne in Hercegovine. Na volitvah leta 2002 je postal član Predstavniškega doma Bosne in Hercegovine. Na volitvah leta 2014 je bil s 30.000 glasovi tretjič ponovno izvoljen v predstavniški dom Bosne in Hercegovine.

Predsedstvo (2018 -danes)[uredi | uredi kodo]

Džaferovićev govor na kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu, Hrvaška. (2019)

Na splošnih volitvah leta 2018 je bil Džaferović izvoljen v predsedstvo Bosne in Hercegovine kot bošnjaški poslanec, in sicer z več kot 36 % glasov. S tem je nasledil svojega kolega iz Stranke demokratične akcije (SDA) Bakira Izetbegovića.[2] V prvem mesecu svojega predsedovanja je imel težave s srbskim članom Miloradom Dodikom, takratnim predsednikom predsedstva, pri čemer je Dodik izjavil, da se ne bo udeležil prve seje predsedstva pod novim vodstvom, dokler zastava Republike Srbske ne bo razobešena v njegovi pisarni.[3] Dodik je na koncu popustil in se strinjal, da bo seja potekala samo z zastavo Bosne in Hercegovine.[4] Džaferović je 20. marca 2020 za naslednjih osem mesecev postal novi predsednik predsedstva.[5] Po osmih mesecih, 20. novembra 2020, ga je kot predsednik nasledil Dodik.[6]

Džaferović in hrvaški član predsedstva Željko Komšić sta se 22. maja 2021 udeležila vojaške vaje vojske Združenih držav Amerike in oboroženih sil Bosne in Hercegovine na gori Manjača, južno od mesta Banja Luka. Dodik se vaje ni hotel udeležiti.[7]

Zunanja politika[uredi | uredi kodo]

Džaferović skupaj z nekdanjim italijanskim premierjem Silviom Berlusconijem (na sredini) in ciprskim predsednikom Nicosom Anastasiadesom, (2019)

Decembra 2020, tik pred državnim obiskom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, se je Džaferović zaradi nespoštovanja Lavrova do Bosne in Hercegovine in odločitve, da najprej obišče le voditelja bosanskih Srbov Milorada Dodika in predsedstvo šele kasneje, odločil zavrniti obisk.[8] Malo pred Džaferovićem je srečanje zaradi istih razlogov kot Džaferović zavrnil tudi Komšić, hrvaški član predsedstva.[9]

Aprila 2021 je Džaferović predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu poslal zaskrbljujoče pismo zaradi domnevnega dokumenta, ki naj bi ga poslal slovenski premier Janez Janša, glede možnih sprememb meje na Zahodnem Balkanu.[10] Po tem, ko je zaslišal novice o domnevnem ne-papirju (non-paper), je Janša v telefonskem klicu Džaferoviću dejal, da dokument ne obstaja in dodal, da podpira "ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine."[11]

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Džaferović je od leta 1980 poročen z ženo Vildano in ima dva otroka, Jasmina in Jasmino.[12] Živijo v Sarajevu .

16. julija 2021 je med pandemijo v Bosni in Hercegovini prejel prvi odmerek cepiva Sinopharm COVID-19.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ https://snl.no/%C5%A0efik_D%C5%BEaferovi%C4%87
  2. ↑ Er. M. (8. oktober 2018). »CIK ponovo potvrdio: Džaferović, Dodik i Komšić novi članovi Predsjedništva BiH« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 8. oktobra 2018.
  3. ↑ S.H. (11. december 2018). »Džaferović nakon Dodikove provokacije: Povreda zastave je povreda države, na to neću pristati« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 11. decembra 2018.
  4. ↑ Er. M. (12. december 2018). »Dodik popustio: Sjednica Predsjedništva BiH pod državnom zastavom« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 12. decembra 2018.
  5. ↑ »Šefik Džaferović od danas predsjedavajući Predsjedništva BiH« (v bosanščini). n1info.com. 20. marec 2020. Pridobljeno 20. marca 2020.
  6. ↑ D.Be. (20. november 2020). »Milorad Dodik od danas predsjedavajući Predsjedništva BiH« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 20. novembra 2020.
  7. ↑ D.Be. (22. maj 2021). »Komšić i Džaferović danas na Manjači: Da li će Dodik i Tegeltija izignorisati pozive za vojnu vježbu?« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 22. maja 2021.
  8. ↑ D. Be. (15. december 2020). »Džaferović: Želimo sačuvati ponos BiH, ovo je poruka i za Rusiju i za cijeli svijet« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 15. decembra 2020.
  9. ↑ R.D. (15. december 2020). »Komšić: Lavrov je pokazao nepoštivanje države Bosne i Hercegovine« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 15. decembra 2020.
  10. ↑ »Džaferović pisao Charlesu Michelu: U startu prekinuti priče o prekrajanju granica BiH« (v bosanščini). Klix.ba. 16. april 2021. Pridobljeno 16. aprila 2021.
  11. ↑ R.D. (16. april 2021). »Janša nazvao Džaferovića: Ne postoji "non paper" o prekrajanju granica, podržavam integritet BiH« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 16. aprila 2021.
  12. ↑ »Šefik Džaferović biografije«. Biografija.org (v srbščini). 12. november 2018. Pridobljeno 12. novembra 2018.
  13. ↑ S.M. (16. julij 2021). »Šefik Džaferović vakcinisan u Zenici, primio kinesku vakcinu« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 16. julija 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Šefik_Džaferović&oldid=5662009«