Pojdi na vsebino

Republika Srbska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Srbska
Република Српска
Republika Srpska
Zastava Republike Srbske
Zastava
Grb Republike Srbske
Grb
Himna: Моја Република (Moja republika)
Območje Republike Srbske v Bosni in Hercegovini
Območje Republike Srbske v Bosni in Hercegovini
Glavno mestoSarajevo (de jure)
Banjaluka (de facto)
Največje mestoBanjaluka
Uradni jezikisrbščina, hrvaščina, bosanščina[1]
Vladaparlamentarna republika
Siniša Karan
 predsednik vlade
Savo Minić
Površina
 skupaj
24641 km2
Prebivalstvo
 ocena
Upad 1.110.496
 popis
Upad 1.170.342
Valutakonvertibilna marka (BAM)
Časovni pasUTC +1 (CET)
 poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda+387

Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.[2] Zavzema 49 % površine države, povečini njen severni in vzhodni del. Največje mesto je Banjaluka, ki je sedež večine institucij Republike Srbske kot tudi njeno politično, upravno, gospodarsko in visokošolsko središče.[3] Srbska ima državno mejo z Republiko Srbijo, Črno goro in Republiko Hrvaško ter medentitetno mejo s Federacijo Bosne in Hercegovine.

Ustanovljena je bila 9. januarja 1992 kot republika srbskega naroda Bosne in Hercegovine, z odločbo Skupščine srbskega naroda v Bosni in Hercegovini.

Več ustanoviteljev in nekdanjih voditeljev je bilo obsojenih na Mednarodnem sodišču v Haagu za vojne zločine. Radovan Karadžić, vodja Srbske demokratske stranke v devetdesetih je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi genocida nad Bošnjaki v Srebrenici.

[4] Sledeč splošnim okvirom sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini iz leta 1995 je postala mednarodno priznan pravni subjekt Bosne in Hercegovine.

Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2013 je v Republiki Srbski živelo 1.170.342 oseb. Iz rezultatov popisa 2013 je razvidno, da je v Republiki Srbski 408.825 hiš in 584.261 stanovanj.

Republika Srbska je članica Združenja evropskih pokrajin, ki podpira pokrajine v evropskih širitvah in procesu globalizacije. Republika Srbska ima sedem predstavništev v tujini, in sicer v Avstriji, Belgiji, Izraelu, Nemčiji, Rusiji, Združenih državah Amerike in Srbiji.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Republika Srbska je uradno nastala 9. januarja 1992, ko so srbski poslanci, ki so se umaknili iz Skupščine R BiH, izglasovali nastanek Republike srbskega naroda v BiH, ki naj bi bila del Zvezne republike Jugoslavije ( de facto Srbije).

Razlog za umik srbskih poslancev je bil akt o neodvisnosti Bosne in Hercegovine, ki so ga izglasovali bošnjaški in hrvaški poslanci, na podlagi katerega je bil izveden mednarodno priznan referendum o neodvisnosti BiH 29.2. in 1.3. 1992, na katerem so, ob več kot 60 % udeležbi z 99,7% glasov za, državljani izglasovali neodvisnost BiH od Jugoslavije. V občinah s srbsko večino je Srbska demokratska stranka fizično, s paravojaškimi enotami, preprečila izvedbo glasovanja.

Srbske oblasti so na področjih t.i. Srbske republike BiH izvedli referendum, ki pa ga je uradno Sarajevo označilo za neustavnega. Zaradi nepreglednim podatkov in neprisotnosti katerih koli opazovalcev srbski referendum ni užival legitimnosti.

Srbske paravojaške enote so začele z obkoljevanjem Sarajeva in zavzemanjem drugih mest v BiH. Začelo se je tudi etnično čiščenje (Prijedor, Bijeljina...), leta 1995 pa je Vojska Republike Srbske izvršila najhujši zločin po drugi svetovni vojni - genocid v Srebrenici, kjer je življenje izgubilo več kot 8.000 Bošnjakov.

Po vojni se je sestava prebivalstva v Srbski močno spremenila. Prej etnično barvita Bosna in Hercegovina, je sedaj postala močno nacionalno razdeljena. Na področju Republike srbske danes živi 83% Srbov, 12% Bošnjakov in le 2% Hrvatov. Veliko Bošnjakov in Hrvatov se je balo vrniti v svoje rodne kraje, zato so si domove ustvarili v Federaciji BiH, ali pa se v Bosno sploh niso vračali.

Današnja Republika Srbska je nastala z Daytonskim mirovnim sporazumom, kot entiteta v okviru Bosne in Hercegovine.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Orlovačko jezero v narodnem parku Sutjeska

Republika Srbska leži v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, njen severni del pa sega v Panonsko nižino. Geografsko leži med 42° in 46° severne zemljepisne širine ter 16° in 20° vzhodne zemljepisne dolžine. Distrikt Brčko entiteto deli na dva dela: hribovit zahodni del in bolj razgiban vzhodni del z visokimi gorami na jugu in rodovitnimi ravnicami na severu. Za razliko od Federacije Bosne in Hercegovine Republika Srbska nima dostopa do morja.

Tako kot preostali del Bosne in Hercegovine je tudi Republika Srbska razdeljena na bosansko regijo na severu in hercegovsko regijo na skrajnem jugu. Ti dve makroregiji vključujeta manjše geografske enote, od gozdnatega hribovja Bosanske krajine na severozahodu do rodovitnih ravnic Semberije na severovzhodu.

Republika Srbska obsega 248.162 kvadratnih kilometrov (brez distrikta Brčko, ki je pod skupno upravo obeh entitet, vendar je de facto samostojno znotraj Bosne in Hercegovine). Kot samostojna država bi bila Republika Srbska po velikosti na 146. mestu na svetu. Nadmorska višina se stopnjuje od morske gladine v bližini Jadrana do 2.386 metrov visokega vrha Maglić v Dinarskem gorovju ob meji s Črno goro. Največje in najbolj priljubljeno smučišče v Bosni in Hercegovini se nahaja na pobočjih Jahorine, v vzhodnem delu entitete.[5] Druge večje gore v Republiki Srbski so Volujak, Zelengora, Lelija, Lebršnik, Crvanj, Orjen, Klekovača, Vitorog, Kozara, Romanija, Treskavica in Trebević.

Republika Srbska na severu meji s Hrvaško, na vzhodu s Srbijo in na jugovzhodu s Črno goro. Znotraj Bosne in Hercegovine njeno upravno razmejitev s Federacijo Bosne in Hercegovine določa medentitetska meja. Ta v veli meri sledi frontnim linijam bosanske vojne, vključuje pa nekatere popravke, določene z Daytonskim sporazumom (predvsem na zahodu države in v okolici Sarajeva). Skupna dolžina te meje znaša približno 1.080 km. Gre za administrativno razmejitev, ki je vojska ali policija ne nadzorujeta, gibanje čez njo pa je prosto.[6]

Gozdovi

[uredi | uredi kodo]

Republika Srbska je eno najbolj gozdnatih območij v Evropi, saj gozdovi pokrivajo več kot 50% njenega ozemlja. Perućica je eden zadnjih pragozdov v Evropi.[7]

Na območju entitete se nahajata dva z gostim gozdom porasla narodna parka – Narodni park Sutjeska in Narodni park Kozara.

Trebinje na bregovih Trebišnjice
Kanjon Cvrčke

Večina rek v Republiki Srbski pripada Črnemu morju. Najpomembnejša reka je Sava, pritok Donave, ki predstavlja naravno severno mejo s Hrvaško. Vanjo se izlivajo Bosna, Vrbas, Sana in Una, ki vse tečejo proti severu. Drina, ki teče proti severu in tvori pomemben del vzhodne meje s Srbijo se prav tako izliva v Savo. Trebišnjica je ena najdaljših ponikalnic na svetu. Pripada porečju Jadranskega morja. Slap Skakavac na Perućici je eden najvišjih slapov v državi, visok je približno 75 metrov. Najpomembnejša jezera so Bilećko jezero, jezero Bardača (ki vključuje zavarovano mokrišče) in jezero Balkana.[8]

Narodni parki

[uredi | uredi kodo]
ImeSLikaPovršina (km2)Ustanovljeno
Narodni park Sutjeska 173 1965[9]
Narodni park Drina 63 2017[10]
Narodni park Kozara 34 1967[11]

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Etnične skupine Popis 1991 Popis 2013
Število % Število %
Srbi 872.610 55,5% 1.001.299 81,5%
Bošnjaki 441.077 28,0% 171.839 14,0%
Hrvati 144.129 9,2% 29.645 2,4%
Ostali 114.799 7,3% 25.640 2,1%
Skupno 1.572.615 100% 1.228.423 100%

Kultura

[uredi | uredi kodo]

Akademija znanosti in umetnosti Republike Srbske je najpomembnejša znanstvena, kulturna, delovna in reprezentativna ustanova Republike Srbske. Njeno poslanstvo vključuje razvoj, promocijo in spodbujanje znanstvene in umetniške dejavnost. Akademija je ustanova posebnega nacionalnega pomena za Republiko Srbsko.[12]

Muzej sodobne umetnosti, Republika Srbska

Osrednjo vlogo pri razvoju dramske umetnosti v Banjaluki in celotni regiji ima Narodno gledališče Republike Srbske.[13] V njem vsako leto poteka »Gledališki festival«, eden najpomembnejših in najbolj obiskanih kulturnih dogodkov v mestu, na katerem gostujejo številni domači in tuji igralski ansambli.

Narodna in univerzitetna knjižnica Republike Srbske je osrednja knjižnica Univerze v Banjaluki in krovna knjižnica vseh javnih univerz v Republiki Srbski in glavni depozitar za vse publikacije v Republiki Srbski.[14]

Republiški inštitut za varstvo kulturne, zgodovinske in naravne dediščine je uradna upravna ustanova Republike Srbske in organizacija v okviru Ministrstva za izobraževanje in kulturo Republike Srbske.[15] Inštitut izvaja registracijo, varuje in vodi centralni register kulturnih, zgodovinskih in naravnih spomenikov na celotnem ozemlju Republike Srbske.

Leta 1993 je bilo na Jahorini ustanovljeno Združenje srbskih pisateljev pod predsedstvom profesorja in politika Nikole Koljevića.

Decembra 2015 je v Banja Luki potekala ustanovna skupščina Združenja zgodovinarjev Republike Srbske »Milorad Ekmečić«. Cilji združenja so izboljšanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju zgodovinopisja v Republiki Srbski in širjenje teh rezultatov, izboljšanje poučevanja zgodovine in strokovni razvoj pedagoškega kadra.[16]

Šport

[uredi | uredi kodo]
Tijana Bošković igra za srbsko žensko odbojkarsko reprezentanco

Šport v Republiki Srbski upravlja Ministrstvo za mladino, družino in šport. Med najbolj priljubljenimi športi v entiteti so košarka, nogomet in odbojka. Najbolj priljubljen nogometni klub in na splošno največja športna organizacija je FK Borac Banja Luka. Najstarejši košarkarski klub v Bosni in Hercegovini, KK Borac, je bil ustanovljen leta 1947 v Banja Luki.

Najuspešnejši športniki, rojeni na ozemlju današnje Republike Srbske, so nogometaši Tomislav Knez, Velimir Sombolac (OI 1960) in Mehmed Baždarević (OI 1984 bron); rokometaši Đorđe Lavrnić, Milorad Karalić, Nebojša Popović (OI 1972) in Zlatan Arnautović (OI 1984); košarkarja Ratko Radovanović (OI 1980) in Slađana Golić (OI 1988 srebro); boksarji Anton Josipović (OI 1984), Slobodan Kačar (OI 1980) in Tadija Kačar (OI 1976 srebro), namiznoteniška igralka Jasna Fazlić (OI 1988 bron).

Po razpadu Jugoslavije se je še posebej veliko uspešnih športnikov iz Republike Srbske odločilo zastopati Srbijo (oziroma nekdanjo Srbijo in Črno goro, ZR Jugoslavijo).

Prazniki

[uredi | uredi kodo]
Katedrala Kristusa Odrešenika v Banja Luki

Skladno z Zakonom o praznikih Republike Srbske se državni prazniki delijo v tri kategorije: prazniki entitete, verski prazniki in prazniki, ki se obeležujejo, vendar niso dela prosti dnevi. Med praznike entitet spadajo novo leto (1. januar), dan entitete (9. januar), mednarodni praznik dela (1. maj), dan zmage nad fašizmom (9. maj) in dan Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini (21. november) .[17]

Verski prazniki vključujejo božič in veliko noč po julijanskem in gregorijanskem koledarju za srbske pravoslavne kristjane in rimokatoličane ter Kurbanbajram (Eid Al Adha) in Bajram (Eid Al Fitr) za muslimane. Prazniki, ki se obeležujejo, vendar niso dela prosti dnevi, vključujejo dan šole (praznik svetega Save, 27. januar), dan vojske Republike Srbske (12. maj), dan Ministrstva za notranje zadeve (4. april) in dan prve srbske vstaje (14. februar).[17]

Najpomembnejši praznik entitete je Dan Republike Srbske, s katerim obeležujejo njeno ustanovitev 9. januarja 1992. Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je 26. novembra 2015 ta praznik razglasilo za neustavnega, predvsem zaradi njegovega sovpadanja z verskim praznikom. Praznik namreč po julijanskem koledarju sovpada s Štefanovim. Pravoslavni Srbi praznik imenujejo tudi slava Republike Srbske, saj sveti Štefan velja za zavetnika entitete, čeprav je uradno praznik opredeljen kot posveten.[18] Republika Srbska ne priznava dneva neodvisnosti Bosne in Hercegovine (1. marec).[19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Ustava Republike Srbske« (PDF). narodnaskupstinars.net. Narodni zbor Republike Srbske. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. februarja 2017. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  2. »Opšti okvirni sporazum za mir u Bosni i Hercegovini — Aneks 4 — Ustav Bosne i Hercegovine Preambula«. oscebih.org. OSCE. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2016. Pridobljeno 19. maja 2017. Sastav. Bosna i Hercegovina sastoji se od dva entiteta, Federacije Bosne i Hercegovine i Republike Srpske (u daljnjem tekstu "entiteti").
  3. »Opšti podaci«. banjaluka.rs.ba. Grad Banja Luka. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2017. Pridobljeno 19. maja 2017.
  4. »Fotomonografija Narodne skupštine Republike Srpske« (PDF). narodnaskupstinars.net. Narodni zbor Republike Srbske. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. aprila 2021. Pridobljeno 19. maja 2017.
  5. »Jahorina ski resort«. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2019. Pridobljeno 9. aprila 2019.
  6. Cox, Marcus (2003). Building Democracy from the Outside: the Dayton Agreement in Bosnia and Herzegovina. London: Zed Books. str. 253–276. ISBN 1-84277-150-7.
  7. »Perućica official website«. npsutjeska.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. julija 2015. Pridobljeno 24. novembra 2015.
  8. Krejic, Ljiljana (26. september 2017). »Endangered wetlands of Bardača Nature Park«. itinari (v angleščini). Pridobljeno 13. decembra 2022.
  9. »History of the Park«. Sutjeska National Park. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2021. Pridobljeno 1. novembra 2020.
  10. »Nacionalni park "Drina" – novo zaštićeno područje u Republici Srpskoj, BIH«. Moja planeta. 20. september 2017. Arhivirano iz spletišča dne 30. maja 2019. Pridobljeno 1. novembra 2020.
  11. »The History of the Park«. Kozara National Park. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2017. Pridobljeno 1. novembra 2020.
  12. »Статут Академије наука и умјетности Републике Српске (Statute of the Academy of Sciences and Arts of the Republic of Srpska)« (PDF). anurs.org. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 24. maja 2021.
  13. »National Theater of the Republic of Srpska«. alexandrinsky.ru. National Drama Theatre of Russia.
  14. Claybaugh, Zachariah H. (2019). A Research Guide to Southeastern Europe: Print and Electronic Sources. Bloomsbury Publishing. str. 6. ISBN 9798216218586.
  15. Council of Europe (2015). Heritage for development in South-East Europe. Council of Europe. str. 2028. ISBN 9789287180582.
  16. »Osnovano prvo društvo istoričara Srpske« (v bosanščini). Pridobljeno 24. maja 2021.
  17. 1 2 »Zakon o praznicima Republike Srpske«. Zakoni (v srbščini). Narodna skupščina Republike Srpske. 27. julij 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2009. Pridobljeno 10. aprila 2009.
  18. Прослављена слава Републике Српске – Свети архиђакон Стефан (v srbščini). The Serbian Orthodox Church. 9. januar 2008. Arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2011. Pridobljeno 10. aprila 2009.
  19. »RS ne priznaje Dan nezavisnosti BiH«. b92.net (v srbščini). 3. januar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2015. Pridobljeno 3. avgusta 2015.