Banja Luka
Banja Luka Бања Лука | ||
|---|---|---|
Mesto | ||
 Banja Luka | ||
| ||
  Banja Luka Geografski položaj v Bosni in Hercegovini | ||
| Koordinati: 44°46′N 17°11′E / 44.767°N 17.183°EKoordinati: 44°46′N 17°11′E / 44.767°N 17.183°E | ||
| Država |  Bosna in Hercegovina | |
| Entiteta | Republika srbska | |
| Upravljanje | ||
| • župan | Draško Stanivuković (PDP) | |
| Površina | ||
| • Mesto | 1.232 km2 | |
| Nadm. višina | 163 m | |
| Prebivalstvo | ||
| • Mesto | 238.353 | |
| • Gostota | 243 preb./km2 | |
| • Urbano | 350.000 (ocena) | |
| Časovni pas | CET | |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) | |
| Poštna številka | 78000 | |
| Omrežna skupina | +387 51 | |
| Spletna stran | [www.banjaluka.rs.ba www.banjaluka.rs.ba] | |
Banja Luka (srbsko Бања Лука) ali Banjaluka (Бањалука) je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini. Banjaluka je tudi prestolnica entitete Republike Srbske in največje mesto Bosanske Krajine. Mesto leži na bregovih reke Vrbas, na kraju, kjer že izgublja lastnosti gorske reke in se nato po ravnini vije do izliva v reko Savo. Vrbas teče po sredini mesta in na mestnem področju se v njega izlivajo pritoki Suturlija, Crkvena in Vrbanja. Mesto je politično, kulturno in gospodarsko središče bosanskih Srbov, ki v mestu danes predstavljajo 90 % prebivalstva. V bližini se nahaja Mednarodno letališče Banja Luka. V mestu imata sedež Univerza v Banja Luki in Skupščina Republike srbske, eparhija Srbske pravoslavne cerkve, od 1881 pa ima v njej sedež tudi rimskokatoliška škofija.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Frančiškani so se v Banjaluki naselili že v 14. stoletju, in so v naselju Petričevac, nedaleč od centra mesta, leta 1378 zgradili prvi frančiškanski samostan v tem delu Bosne in Hercegovine.
Prvič je bilo mesto z imenom Banja Luka v zgodovinskih virih omenjeno v listini tedanjega ogrskega kralja Vladislava II., z datumom 6. februar 1494[1] , kot majhna ogrska utrdba in del novo oblikovane »Jajačke banovine«.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Trapisti v Banjaluki[uredi | uredi kodo]
V zgodovini razvoja mesta so imeli posebno vlogo patri trapisti, ki naj bi se v Banjaluki naselili leta 1869, in so nekaj kilometrov iz centra mesta zgradili svoj trapistovski samostan. [1] Veljali so za napredne in globoko verujoče ljudi, ki so tem območju uvedli nove kmetijske kulture, kot so hmelj, repa, različne vrste sadnega drevja in nove, plemenske pasme goveda. V kratkem času so ustvarili velik poljedelski, obrtniški in industrijski kompleks, ki je obsegal mlin, silos, kamnolom, kovačnico, sušilnico sadja, pekarno, klavnico, hleve, tovarno mila, tekstilno tovarno, tiskarno in mizarsko delavnico, pa tudi prvo elektrarno na reki Vrbas. Zaslužni so bili tudi za nastanek pivovarne, izdelovali so sir trapist, zato veljajo za pionirje tukajšnje industrije. [2]
Deli naselja[uredi | uredi kodo]
Ada, Borik, Bulevar, Vrbanja, Kočićev vijenac, Lazarevo (Budžak), Lauš, Nova varoš, Obilićevo (Mejdan), Paprikovac, Petrićevac, Pobrđe, Rosulje, Srpske toplice, Starčevica, Centar in Česma
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Občina Banja Luka[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1879 | 1885 | 1895 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 |
| - | - | - | - | - | - | - | - | - | 158.736 | 183.618 | 195.692 |
| Narodna sestava prebivalstva po letih | ||
|---|---|---|
| 1971[3] | 1981[4] | 1991[5] |
skupaj: 158.736 Srbi 92.465 (58,25%) Hrvati 33.371 (21,02%) Muslimani 24.268 (15,28%) Jugoslovani 4.684 (2,95%) drugi in neznano 3.948 (2,48%)
|
skupaj: 183.618 Srbi 93.389 (50,86%) Hrvati 30.442 (16,57%) Muslimani 21.726 (11,83%) Jugoslovani 31.347 (17,07%) drugi in neznano 6.714 (3,65%)
|
skupaj: 195.692 Srbi 106.826 (54,61%) Hrvati 29.026 (14,83%) Muslimani 28.558 (14,59%) Jugoslovani 23.656 (12,08%) drugi in neznano 7.626 (3,89%)
|
Banja Luka (naselje)[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1879 | 1885 | 1895 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 |
| 9.560 | 11.357 | 13.566 | 14.800 | 18.001 | 22.165 | 31.223 | 38.135 | 50.650 | 90.831 | 123.937 | 143.079 |
| Narodna sestava prebivalstva po letih | ||
|---|---|---|
| 1971[3] | 1981[4] | 1991[5] |
skupaj: 90.831 Srbi 41.297 (45,46%) Muslimani 23.411 (25,77%) Hrvati 17.897 (19,70%) Jugoslovani 4.606 (5,07%) drugi in neznano 3.620 (3,98%)
|
skupaj: 123.937 Srbi 51.839 (41,82%) Muslimani 20.916 (16,87%) Hrvati 16.314 (13,16%) Jugoslovani 30.318 (24,46%) drugi in neznano 4.550 (3,67%)
|
skupaj: 143.079 Srbi 70.155 (49,03%) Muslimani 27.689 (19,35%) Hrvati 15.700 (10,97%) Jugoslovani 22.645 (15,82%) drugi in neznano 6.890 (4,81%)
|
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Žugman Širnik, Manja (2012). Potepanja po Bosni in Hercegovini. založba Morfem d.o.o. str. 13. COBISS 262643456. ISBN 978-961-6840-73-6.
- ↑ Žugman Širnik, Manja (2012). Potepanja po Bosni in Hercegovini. založba Morfem d.o.o. str. 14. COBISS 262643456. ISBN 978-961-6840-73-6.
- ↑ 3,0 3,1 "Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1971" (PDF). stat.gov.rs.
- ↑ 4,0 4,1 "Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1981" (PDF). stat.gov.rs.
- ↑ 5,0 5,1 "Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991" (PDF). fzs.ba. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2016-03-05. Pridobljeno 2016-04-19.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Žugman Širnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Ta članek o naselju v Bosni in Hercegovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
