Trapist (sir)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trapist

Trapist je vrsta poltrdega sira, ki ga tradicionalno izdelujejo na Balkanu in v južnem delu srednje Evrope.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Trapist je po vsebnosti maščobe lahko polnomasten ali polmasten sir. Sir izdelujejo v obliki hlebčkov, premera 16 do 18 cm in višine 5 do 8 cm, težkih od 1 do 1,5 kg. Sir ima fino gibko testo. Na površini ni mazav, skorja je gladka s prisušeno rdečo mažo, v testu pa skoraj ni lukenj, če pa so, so v velikosti leče, s premerom 2 do 3 mm. Testo je primerno za rezanje, gibko, plastično, masleno rumene barve. Sir ima mil, slasten, rahlo kiselkast okus in vonj.

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Tehnologija za izdelavo trapista je izpeljana iz tehnologije za sir Port du salut. Trapist izdeljujejo v več različicah, ki se razlikujejo po teksturi testa, (poltrdi ali trdi sir za rezanje), po obliki in razporeditvi očes (okrogla očesca ali redke razpoke, redko posejana očesa), skorja je lahko suha ali ima zasušeno rdečo mažo, lahko je tudi parafinirana.

Trapist vsebuje absolutno vsebnost vode v maščobi suhe snovi okoli 48%, ter 55 do 58% vode v nemaščobni snovi, ter 1,6 do 2,5% soli.[1] Čas zorenja je 5 do 12 tednov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Trapist je doma v Franciji, od koder so ga v srednjo Evropo prinesli redovniki trapisti, ki so mu v BiH tudi dali današnje ime[2].


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Renčelj, Stanko, Siri-nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995
  2. ^ Veliki splošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 (COBISS)