Brie

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Brie
Država izvoraFrancija Francija
Izvor mlekadomače govedo
Pasterizacijane
Teksturamehek, z belo plemenito plesnijo
Dimenzije25 do 40 centimerov (premer)
Čas staranja4 tedne
CertifikatAOC
(Appellation d'Origine Contrôlée)
Poimenovan poBrie[*]
Brie

Brie je vrsta francoskega mehkega sira z belo plemenito plesnijo.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Brie je verjetno eden od najbolj poznanih francoskih sirov in je zaradi svojega nežnega okusa priljubljen po celem svetu. Testo je belkaste do rumenkaste barve, z drobnimi očesci. Premer sira vrsta Brie de Melun je od 25 do 40 centimerov, okus pa je blago kisel do pikanten. Brie iz surovega mleka je bolj aromatičen.

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Brie izdelujejo iz polnomastnega ali delno posnetega mleka, delajo pa ga v obliki velikih ploskih hlebcev. Skorja, prekrita z belo plesnijo je užitna. Mleku, ki ga uporabijo za izdelavo sira dodajo encime, ki pospešijo koagulacijo ter ga segrejejo na 37ºC. Nato odlijejo sirotko in dobljeno maso zlijejo v posebne okrogle modele. Običajno zmes dodajajo v več tanjših plasteh, ki jih pustijo okoli 18 ur, da se odcedijo. Odcejen in sprijet mladi sir vzamejo iz modelov ter ga nasolijo. Zunanjo plast okužijo z bakterijami plesni Penicillium candidum, Penicillium camemberti in/ali Brevibacterium linens. Tako pripravljen sir zori 4 tedne na slamnatih rogoznicah.

Zaščita označbe porekla[uredi | uredi kodo]

Poznamo veliko vrst tega sira, francoska vlada pa pod tem imenom dovoljuje samo prodajo dveh vrst brija: Brie de Meaux in Brie de Melun. Izdelovanje teh dveh vrst brija poteka od leta 1980 pod nadzorom AOC (Appellation d'Origine Contrôlée).[1] Poleg teh dveh vrst brija spadajo v to vrsto sira še kmečki brie (Brie fermier), starani brie (Brie noir), Brie de coulommieres, Brie de montereau, le fougerus, Brie de nangis in Brie de provins.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Brie de Meaux, izdelujejo že od osmega stoletja v okolici Pariza, zaradi njegove priljubljenosti na francoskem dvoru pa se ga je prijelo ime »kraljevi sir«. Po francoski revoluciji so ime spremenili v »kralj sirov«.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Orešnik Irena (2008). Obožujem sir. ČZD Kmečki glas. str. 96. COBISS 241223680.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Renčelj, Stanko (1995). Siri nekdaj in zdaj. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 51564544.
  • Orešnik, Irena; Polak, Mojca (2008). Obožujem sir. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 241223680.
  • Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. (angleško)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]