Grojer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sir Grojer

Grojer [1] (francosko: Gruyère) je vrsta švicarskega trdega sira.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Sir grojer je podoben ementalcu, samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahko izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65 cm, ter je visok 9 do 13 cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45 kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5 mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% soli. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 mesecev. [2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sir je dobil ime po mestu Gruyères v švicarskem kantonu Fribourg ter izvira iz kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern, od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu.


Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Zaščita označbe porekla[uredi | uredi kodo]

Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée) od 2013 proizvodnja poteka pod nadzorom AOP (Appellation d'origine protégée). Skrb za kakovost švicarskega sira je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne. [3]

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše Comté. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po Evropi in tudi v ZDA. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom Swiss Cheese (švicarski sir).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC.
  2. ^ Orešnik Irena (2008). Obožujem sir. ČZD Kmečki glas. str. 113. COBISS 241223680. 
  3. ^ Orešnik Irena (2008). Obožujem sir. ČZD Kmečki glas. str. 111. COBISS 241223680. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 (COBISS)
  • Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 (COBISS)
  • Pellaprat Henri Paul, L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, DZS, Ljubljana, 1972 (COBISS)
  • Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 (COBISS)
  • Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio (v italijanščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]