Kamamber

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hlebec kamamberja

Kamambêr [1] (francosko Camembert) je mehak francoski sir z belo plemenito plesnijo.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Za mnogo ljudi je kamamber sinonim za francoske sire.

Površina sirčka je prekrita z snežno belo plesnijo Penicillium candidum, zrel kamamber pa je lahko rahlo krem barve. Ob robovih je vidna rdeča maža, ki lahko preide preko celega sirčka. Testo je belkaste do rumenkaste barve, glede na stopnjo zrelosti tudi transparentno rumene. Testo je mehko, elastično in plastično. V začetku zorenja so na prerezu vidni sloji, prav tako je dopustno nekaj drobnih očesc, ki pa morajo izginiti med zorenjem. Mladi sir je rahlo kiselkastega okusa, zrel kamamber pa ima rahel okus po gobah. Zrel sir se vda na pritisk, vendar ne sme teči.

Kamember oblikujejo v nizke hlebčke, visoke 2,50 do 3,50 cm, s premerom 10,00 do 11,00 cm, težke okoli 240 do 280 gramov. »Petit camambert« ima premer 8,00 do 8,50 cm, višino 2,50 do 3,50 cm in težo 135 do 145 gramov.

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Pristni kamamber izdelujejo iz nepasteriziranega kravjega mleka, ki ga obdaja tanka užitna plast plesni tipa Penicillium candidum in Penicillium camemberti. Kamamber danes izdelujejo v majhnih okroglih modelčkih, sir pa je skoraj vedno zavit v papir ali kaširan v aluminijevo folijo in zapakiran v majhne lesene škatlice, ki se po obliki prilegajo sirčku.

Zaščita označbe porekla[uredi | uredi kodo]

Čeprav izdelovanje kamamberja že od leta 1983 poteka pod nadzorom AOC (Appellation d'Origine Contrôlée) [2], je kamambert najbolj kopiran sir na svetu. Pristni kamambert prihaja iz Normandije in ga označujejo s Camembert de Normandie.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kamamber izvira iz francoske pokrajine Camembert, prvič pa naj bi ga leta 1791 izdelala Marie Harel, kmetica iz Normandije. Ta pa naj bi nasvet dobila od duhovnika iz pokrajine Brie.


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC.
  2. ^ Orešnik Irena (2008). Obožujem sir. ČZD Kmečki glas. str. 97. COBISS 241223680. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]