Gorgonzola (sir)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gorgonzola 1.jpg


Gorgonzola je vrsta italijanskega sira s plemenito plesnijo, ki ga lahko prištevamo med poltrde sire ali pa med mehke sire.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Testo gorgonzole je bele ali rumenkaste barve, gibko, mehko, skoraj mazavo, ne sme se drobiti, prepredeno je z neštetimi nitkami posebno žlahtne plesni Penicillium gorgonzola. Na mestih, kjer se je močneje razvila plesen, so lahko nepravilna drobna očesca. Okus je ne preoster, pikanten, primerno slan, slasten. Sir ima čist vonj. Hlebec gorgonzole je visoke valjaste oblike, z ravnimi ploskvami. Premer hlebca visokega 10 do 15 cm je od 18 do 20 cm. Kompaktna rdečkasta skorja je gladka, vlažna, z vidnimi vbodi, brez plesni. Hlebci sira tehtajo do 8 kg in so često zamotani v posebno rdečkasto-rjavo glino ali pa zelen staniol papir.

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Sprva so usirjali posebej večerno in posebej jutranje kravje mleko in iz te mešanice izdelovali sir. Zorili so ga podobno kot Rokfor v Franciji in sicer v naravnih votlinah. Tudi pri tem siru je danes postopek posodobljen. Čas zorenja je najmanj 2,5 meseca (do 8 mesecev). Gorgonzola vsebuje najmanj 48% maščobe v suhi snovi, okoli 60% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 3% kuhinjske soli.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gorgonzola je ime dobila po majhnem mestu Gorgonzola, ki leži vzhodno od Milana.


Zaščita označbe porekla[uredi | uredi kodo]

V Italiji so živila z zaščito označbe porekla označena s oznako »DOP« (Denominazione di origine protteta), italijanska vina z zaščito označbe porekla pa z oznako »DOC« (Denominazione di origine controllata).

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 (COBISS)
  • Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 (COBISS)