Tolminc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Tolminc je trdi sir, z zaščitenim geografskim poreklom, narejen na območju Zgornjega Posočja.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Premer okroglih hlebcev, Tolminci jih imenujejo kola, [1] visokih 8 do 9 cm, je 23 do 27 cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 3,5 in 5 kg. Skorja Tolminca je slamnato rumenkaste barve, čvrsta, gladka. Testo je rumenkaste barve, elastično, povezano, z redkimi enakomerno razporejenimi očesi, velikosti leče ali graha. Vonj sira je značilen in čist, okus pa sladko pikanten.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izdelava Tolminca ima več kot 700-letno tradicijo. Prvi zapisi o njem segajo v 13. stoletje, ko je bil sir v zapisih naveden kot plačilno sredstvo za dajatve fevdalcem. 12. aprila 1756 je kot Formaggio di Tolmino - Tolminski sir, zapisan na ceniku sirov v mestu Videm, katerega original hrani državni arhiv v Vidmu. [2] [1] Leta 1891 je na Tolminskem delovalo 18 mlekarskih in planšarskih zadrug, z glavno dejavnostjo predelavo mleka v sir in maslo ter prodajo mlečnih izdelkov, zlasti v Gorico, Čedad in Trst, [3] katerih nadaljnji razvoj pa je zapečatila prva svetovna vojna. .

Logo Zaščitena označba porekla.jpg

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Tolminc izdelujejo iz surovega polnomastnega kravjega mleka, industrijsko pa iz toplotno obdelanega mleka. Tehnologija je povzeta po italijanskem siru Montasio. [1] Tolminski sir zorijo najmanj 60 dni, lahko pa tudi eno leto ali več.

Zaščita označbe porekla[uredi | uredi kodo]

Originalni Tolminc se označi tudi s pripadajočim znakom Skupnosti za živilo z zaščitenim geografskim poreklom, ter z nacionalnim simbolom kakovosti.

Gastronomija[uredi | uredi kodo]

Tolminc je odličen za narezke, tradicionalno ga uporabljajo pri pripravi frike, dobro zorjen pa je odličen tudi v omakah.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Orešnik Irena (2008). Obožujem sir. ČZD Kmečki glas. str. 60. COBISS 241223680. 
  2. ^ Fischione Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas. str. 21. COBISS 75171328. 
  3. ^ Fischione Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas. str. 24. COBISS 75171328. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Renčelj, Stanko, Siri nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 (COBISS)
  • Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 (COBISS)
  • Slanovec Tatjana, Sirarstvo, Kmečki glas, Ljubljana, 1982 (COBISS)
  • Fischione Alfonz, Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem, Kmečki glas, Ljubljana, 1998 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]