Tolminc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Tolminc je trdi sir, z zaščitenim geografskim poreklom, narejen na območju Zgornjega Posočja.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Premer okroglih hlebcev, Tolminci jih imenujejo kola, [1] visokih 8 do 9 cm, je 23 do 27 cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 3,5 in 5 kg. Skorja Tolminca je slamnato rumenkaste barve, čvrsta, gladka. Testo je rumenkaste barve, elastično, povezano, z redkimi enakomerno razporejenimi očesi, velikosti leče ali graha. Vonj sira je značilen in čist, okus pa sladko pikanten.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izdelava Tolminca ima več kot 700-letno tradicijo. Prvi zapisi o njem segajo v 13. stoletje, ko je bil sir v zapisih naveden kot plačilno sredstvo za dajatve fevdalcem. 12. aprila 1756 je kot Formaggio di Tolmino - Tolminski sir, zapisan na ceniku sirov v mestu Videm, katerega original hrani državni arhiv v Vidmu. [2] [1] Leta 1891 je na Tolminskem delovalo 18 mlekarskih in planšarskih zadrug, z glavno dejavnostjo predelavo mleka v sir in maslo ter prodajo mlečnih izdelkov, zlasti v Gorico, Čedad in Trst, [3] katerih nadaljnji razvoj pa je zapečatila prva svetovna vojna. .

Logo Zaščitena označba porekla.jpg

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Tolminc izdelujejo iz surovega polnomastnega kravjega mleka, industrijsko pa iz toplotno obdelanega mleka. Tehnologija je povzeta po italijanskem siru Montasio. [1] Tolminski sir zorijo najmanj 60 dni, lahko pa tudi eno leto ali več.

Zaščita označbe porekla[uredi | uredi kodo]

Originalni Tolminc se označi tudi s pripadajočim znakom Skupnosti za živilo z zaščitenim geografskim poreklom, ter z nacionalnim simbolom kakovosti.

Gastronomija[uredi | uredi kodo]

Tolminc je odličen za narezke, tradicionalno ga uporabljajo pri pripravi frike, dobro zorjen pa je odličen tudi v omakah.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Orešnik Irena (2008). Obožujem sir. ČZD Kmečki glas. str. 60. COBISS 241223680. 
  2. Fischione Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas. str. 21. COBISS 75171328. 
  3. Fischione Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas. str. 24. COBISS 75171328. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Renčelj, Stanko, Siri nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 (COBISS)
  • Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 (COBISS)
  • Slanovec Tatjana, Sirarstvo, Kmečki glas, Ljubljana, 1982 (COBISS)
  • Fischione Alfonz, Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem, Kmečki glas, Ljubljana, 1998 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]