Maslo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Maslo in nož za mazanje masla.

Maslo je mlečni izdelek, pridobljen iz sladke smetane. Običajno se za pripravo masla uporablja kravje mleko. Po uredbi Evropske unije mora maslo vsebovati vsaj 82 % mlečne maščobe in ne več kot 16 % vode. Vsebuje tudi mlečni sladkor, rudnine, holesterol, beljakovine, lipidotopne vitamine, mlečno kislino in aromatične snovi. Hranilna vrednost masla znaša okoli 740 kcal/100 g.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Točen kraj in čas začetka izdelovanja masla nista poznana; maslo so pričeli izdelovati kmalu po začetku uvedbe živinoreje. Omembe masla segajo že v sumersko kulturo, prav tako pa se omenja v Stari zavezi. V antiki so maslo uporabljali zlasti v medicinske namene. V srednjem veku je maslo postalo pomebno tržno blago.

V času industrializacije v 19. stoletju so se pojavile prve velike mlekarne in tudi proizvodnja masla se je industrializirala. Pomembno prelomnico je pomenila tudi uvedba hladilnih naprav v 19. stoletju, kar je omogočilo lažjo proizvodnjo in transport masla, ne da bi postalo žarko. Prvi hladilnik za uporabo v gospodinjstvu se je pojavil leta 1913.

Istočasno pa je maslo dobilo tudi velikega konkurenta - margarino, ki ima zlasti prednost v ceni. Margarino je iznašel francoski kemik Hippolyte Mège-Mouriés leta 1869. Margarina v nasprotju z maslom ne vsebuje holesterola, je pa vir industrijsko pridobljenih transmaščobnih kislin, ki so bolj škodljive od holesterola. Potrošnikom so danes že na voljo tudi margarine z nižjo vsebnostjo transmaščobnih kislin in masla z nižjo vsebnostjo maščob.

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Proizvodnja masla v sodobnem obratu

Tradicionalna proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Tradicionalno se maslo pridobiva iz mleka, ki stoji 2 dneva pri sobni temperaturi. V tem času na površini nastane sladka smetana, ki jo posnamejo, potem določen čas zori. Nato sledi pinjenje - tolčenje smetane, dokler se ne tvorijo maslena zrnca. Preostala tekočina se lahko po odstranitvi uporabi za pinjenec. Maslo se naposled zgnete v homogeno maso, ki se oblikuje v želeno obliko.

Sodobna industrijska proizvodnja[uredi | uredi kodo]

V industrijskem merilu se maslo pridobiva iz pasteriziranega mleka, iz katerega se v posebnih separatorjih na osnovi centrifuge v nekaj sekundah izloči smetana. Smetano ponovno pasterizirajo ter jo pustijo zoreti okoli 20 ur. Nato prenesejo smetano v posebno posodo, tolčenje, gnetenje in oblikovanje. Nastalo maslo se nato strojno oblikuje v manjše kose ter zapakira. Tudi pri industrijskem proizvajanju nastaja kot stranski proizvod pinjenec, ki ga pa pogosto zavržejo.

Vrste masla[uredi | uredi kodo]

Maslo lahko delimo glede na različne kriterije.

  • Glede na mleko, iz katerega je nastalo:
    • kravje,
    • ovčje,
    • kozje.
  • Glede na vsebnost maščobe:
    • običajno maslo,
    • manj mastno maslo.
  • Glede na različne dodatke, ki jih vsebuje:
    • maslo z zelišči,
    • maslo z olivami,
    • maslo z začimbami, ...

Koristni nasveti[uredi | uredi kodo]

Da bi maslo lahko lepo namazali, ga je potrebno segreti na 15 °C. Če na njem s prstom z lahkoto naredimo vzorec, ima idealno temperaturo.

Če želimo maslo na hitro zmehčati, poveznemo čezenj skledo ali skodelico, ki smo jo oplaknili z vrelo vodo. Maslo se bo tako zmehčalo, ne pa tudi stopilo.

Za bolj pester zajtrk pa lahko maslo oblikujemo v kepice ali obročke. Kepice naredimo z žlico za melone, prej jo le pomočimo v vročo vodo. Obročki pa nastanejo, če bomo z žlico narahlo potegnili po površini ohlajenega masla.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]