Visoko, Bosna in Hercegovina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Visoko
Високо
Občina / naselje

Pečat
Visoko, Bosna in Hercegovina is located in Bosna in Hercegovina
Visoko
Visoko
Geografski položaj v Bosni in Hercegovini
Koordinati: 43°59′N 18°10′E / 43.983°N 18.167°E / 43.983; 18.167Koordinati: 43°59′N 18°10′E / 43.983°N 18.167°E / 43.983; 18.167
Država Bosna in Hercegovina
Entiteta Federacija Bosne in Hercegovine
Občina Visoko
Upravljanje
 • župan
Prebivalstvo (1991)
 • Skupno 13.663
 • Občina 46.160
Časovni pas CET (UTC+1)
Omrežna skupina 32
Avtomobilska oznaka
}}
Circle frame.svg

Občina Visoko, popis 1991.; skupaj: 46.160

  Muslimani 34.373 (74,46%)
  Srbi 7.471 (16,18%)
  Hrvati 1.872 (4,05%)
  Jugoslovani 1.464 (3,17%)
  drugi in neznano 980 (2,12%)
}}
Circle frame.svg

Visoko, popis 1991.; skupaj: 13.663

  Muslimani 10.056 (73,60%)
  Srbi 1.641 (12,01%)
  Hrvati 395 (2,89%)
  Jugoslovani 1.115 (8,16%)
  drugi in neznano 456 (3,33%)

Visoko je mesto in občina v osrednji Bosni in Hercegovini.

Visoko leži v Federaciji Bosne in Hercegovine na nadmorski višini 430 mnm na sotočju reke Bosne in Fojničke reke, med mestoma Sarajevo in Zenica. V bližini sta zdraviliška kraja Fojnica in Kiseljak. Občina ima približno 46.000 prebivalcev, od katerih jih 17.000 živi v mejah mesta. Kraj je razdeljen na 25 krajevnih skupnosti, občino pa upravlja federativni kanton Zenica-Doboj. Visoko je zgodovinsko in kulturno pomembno naselje.

Občina ima približno 46.000 prebivalcev, od katerih jih 17.000 živi v mejah mesta. Popis prebivalstva 1991 je pokazal, da je izmed 46.130 prebivalcev 75 % Bošnjakov, 16 % Srbov, 4 % Hrvatov, 3 % Jugoslovanov in 2 % pripadnikov drugih narodnosti.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V starih listinah se kraj kot mesto omenja v letih 1348−1430. Visoko je bilo prestolnica bosenskih kraljev, na kar opozarjajo ruševine trdnjave. Tu je bilo od druge polovice 14. stoletja trgovsko središče z močno dubrovniško kolonijo in carinsko službo na karavanski poti iz Drijeva (Gabele) po dolini Neretve preko Konjica v Olovo in Srebrenico Leta 1435 je mesto prišlo pod Otomansko cesarstvo. V kraju je frančiškanski samostan, ki je bil leta 1697 porušen, kasneje pa obnovljen. Leta 1911 je mesto prizadel velik požar.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Žugman Širnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]