Panografija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
270° Hongkong

Panografíja je tehnika fotografiranja z uporabo računalnika, ki uporablja programska orodja z matematičnimi algoritmi, ki vsebujejo različne vrste kartografskih projekcij. Fotografija je pri tej tehniki vzorec prostora, zato lahko govorimo o foto-vzorčenju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Odkar se je človek zavedel svojega okolja, si je izbiral razgledne točke, od koder se mu je odpiral pogled na bližnjo in daljno okolico. Z razvojem risarskih tehnik so se pojavile risbe - kroki, ki so prenesle podobo kraja na papir. Pojavile so se risane panorame (Pogled z Golovca (Ljubljana) 1855 - avtor: Friedrich Simony).

Ciklorama[uredi | uredi kodo]

S pojavom fotografije se je takoj uveljavila tudi tehnika 360° panoram - cikloram. Zanimivost cikloram je, da so za prikaz gradili velike krožne dvorane, kjer so si lahko obiskovalci ogledali velikansko 360° panoramo (cikloramo).

Panoramske fotografije[uredi | uredi kodo]

Panoramski posnetek iz 1851, ki prikazuje San Francisco z Rincon Hilla. Fotografija je delo Martina Behrmanxa. Prvotno naj bi panoramo gradilo enajst plošč, vendar pa izvorni dagerotipi ne obstajajo več.

Preprostejša tehnika, ki je bila uveljavljena do leta 1995 (1996) so bile panoramske fotografije izezane iz fotografij dobljenih s širokokotnimi objektivi ali pa slikane s specialnimi fotoaparati kot so Noblex ali Horizon, itd. Princip: fotoaparat stoji na stojalu in po sproženju se objektiv obrne za določen kot (120°, 180°...), istočasno drsi tudi film v ohišju in nanj prehaja svetlobna informacija.

Uvedba računalnikov[uredi | uredi kodo]

Razvoj zmogljivosti računalnikov in cenovna dostopnost tudi za široko uporabo, je pripomogla tudi k pojavu naslednje generacije panoram - VRP (Virtual Reality Panoramas, Panorame navidezene resničnosti)- konkretno QTVR (Quick Time Virtual Reality Panoramas), ki temeljijo na poznavanju jezika VRML (Virtual Reality Model Language, programski jezik za modeliranje v navidezni resničnosti).

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Tovrstna tehnika je hitro našla svoj dom v arhitekturi, pri GIS (Geografskih Informacijskih Sitemih), geografiji na splošno, turizmu, prodaji nepremičnin ...

  • Matematični algoritmi in različne vrste projekcij, ki so implementirane v programska orodja - npr. QTVR Authoring Studio (MAC) so omogočila razdelitev panoram na dva različna načina prikaza, ki zahtevata tudi različen postopek foto-vzorčenja.
Panorama Sydneyja, na kateri so (z leve na desno) prikazani Sydneyjska operna hiša, horizont poslovne četrti in Sydneyjski pristaniški most. Fotografija je segmentna panografija, kar pomeni, da gre za sestavljeno serijo številnih prekrivajočih se slik in ne eno samo nepretrgano ekspozicijo.

Prostorska slika[uredi | uredi kodo]

Dobljeni rezultat ni bil več samo panorama v osnovnem pomenu (valjni pogled) ampak tudi upodobitev prostora v vseh smereh - zato se je v slovensko terminologijo predlagal izraz prostorska slika, ki nadomešča angleški izraz Virtual Reality Panorama.

Vrste prostorskih slik[uredi | uredi kodo]

Valjna prostorska slika[uredi | uredi kodo]

360° stopinjska slika, ki se pridobi pri foto-vzorčenju iz 12 do 48 fotografij, ter obdelana s pomočjo VRML (programskega jezika za prostorsko modeliranje) tehnike. Rezultat je valjni vpogled v prostor, ter tako dobljen približek navidezne resničnosti. Valjni pogled zavzema vertikalno do 90°-ski pogled, kjer se uporabijo visokokvalitetni širokokotni objektivni od 14 mm - 50 mm ali več. Foto-vzorci so pridobljeni iz optičnega prebranja dia-filmov (starejša tehnika) ali iz digitalnih po zaslonki koreliranih fotografij (vsaka fotografija v nizu vzorčenja ima enako globino, čas osvetlitve in odprto zaslonko).

Krogelna ali sferična prostorska slika[uredi | uredi kodo]

Sferičen pogled zavzema vertikalno poln 360x180°-ski pogled (vrtenje v krogli v vse smeri), ki se pridobi pri foto-vzorčenju in je računalniško obdelan s pomočjo VRML. Uporabi se visokokvalitetni objektiv 'fisheye' z gorišnico 15 mm ali 8 mm ali foto-vzorčenje v več vrstah. Rezultat je krogelni vpogled v prostor ter tako dobljen približek navidezne resničnosti. Foto-vzorci so pridobljeni iz optičnega prebranja dia-filmov (starejša tehnika) ali iz digitalnih po zaslonki koreliranih fotografij.

Preprosto izdelovanje panoram[uredi | uredi kodo]

Preprosto izdelovanje panoram je danes možno tudi že z vgrajeno funkcijo v marsikaterem fotoaparatu, vendar gre le za prekrivanje fotografij. Tak rezultat je uporaben le za klasični fotografski prikaz in ne za prostorske prikaze v obliki prostorskih slik.

Razlika med valjno (sferično) panoramo in 'navadno' panoramo[uredi | uredi kodo]

  • Valjna panorama se izdela iz istega niza fotografij kot 'navadna panorama', razlika je le v tem, da se pri valjni (in sferični) panorami vsaka fotografija pred sestavo pretvori v matematično predelano perspektivo, ki jo potem programsko orodje pretvori v osnovo za prostorsko sliko.

Trendi[uredi | uredi kodo]

  • Relativna zahtevnost izdelave prostorske slike je pripeljala tudi do 'instant' rešitev, ki pa že v osnovi dajejo nekvalitetno in neostro sliko. Različna podjetja so že izdelala preproste zrcalne adaptorje, ki se preprosto pritrdijo na objektiv. Objektiv fotoaparata se obrne v vodoravno lego in z enim klikom dobimo panoramo v zornem kotu 360° okoli centralne točke. Dobljeni rezultat da približno predstavo o prostoru in je zaradi cenenosti primeren tam kjer je potrebno v kratkem času vzorčiti veliko lokacij in kvaliteta ni tako pomembna.
  • Druga smernica je izdelava visoko ločljivostnih prostorskih slik, ki so primerne za širokopasovne povezave, se razširijo čez celoten zaslon in podajo občutek, kot da je opazovalec resnično tam - v realni lokaciji.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Zgledi spletnih strani z uporabo panografije[uredi | uredi kodo]