Evgen Savojski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evgen Savojski
Portret
Rojstvo 18. oktober 1663({{padleft:1663|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2]
Pariz[3]
Smrt 21. april 1736({{padleft:1736|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2] (72 let)
Dunaj[3]
Državljanstvo Flag of the Habsburg Monarchy.svg Habsburška monarhija
Poklic častnik

Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz (Francija), † 24. april 1736 Dunaj (Avstrija).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Evgen Savojski je bil rojen v Franciji kot sin italijanskega princa Evgena Mauricea Savojskega in vzgojen v pariških šolah. Francijo pa je zapustil, ko mu francoski kralj Ludvik XIV. ni hotel podeliti častniškega čina. Vstopil je v avstrijsko vojsko in bil od takrat naprej zagrizen nasprotnik Francije.

Prve vojaške izkušnje je pridobil pri obrambi Dunaja pred Turki, leta 1683, ter kasneje v vojni s Francozi na Renu. Kmalu je se je začel vzpenjati v vojaški hierarhiji. Že leta 1691 je prevzel poveljstvo nad enotami v Italiji in dosegel nekaj zmag nad francosko vojsko. Leta 1697 se je vrnil v Avstrijo, kjer se je spet boril proti Turkom.

Ob začetku španske nasledstvene vojne (1701-1714) se je vrnil v Italijo in tam spet nekajkrat porazil Francoze. Leta 1704 je sodeloval v bitki pri Blenheimu, se takoj po njej vrnil v Italijo, kjer je s svojo vojsko zasedel Torino in se vrnil nazaj na sever, kjer je sodeloval še v bitki pri Ourdenardu.

Po kratkem obdobju miru, se je vrnil na bojišče v boju proti Turkom in s svojo vojsko leta 1716 zasedel Beograd.

Med letoma 1716 in 1734 je bil guverner na Avstrijskem Nizozemskem.

Leta 1734 se je spet vrnil na bojišče in z avstrijsko vojsko posegel v poljsko nasledstveno vojno (1734-1735).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Record #118605941 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 Евгений, принц Савойский и Кариньянский // Военная энциклопедия Sankt Peterburg.: Иван Дмитриевич Сытин, 1912. — Т. 9. — С. 274—275.
  3. ^ 3,0 3,1 Евгений Савойский — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.