Evgen Savojski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evgen Savojski
Portret
Rojstvo 18. oktober 1663({{padleft:1663|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2]
Pariz[3]
Smrt 21. april 1736({{padleft:1736|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[4][1] (72 let)
Dunaj[3]
Državljanstvo Flag of the Habsburg Monarchy.svg Habsburška monarhija
Poklic častnik

Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Evgen Savojski je bil rojen v Franciji kot sin italijanskega princa Evgena Mauricea Savojskega in vzgojen v pariških šolah. Francijo pa je zapustil, ko mu francoski kralj Ludvik XIV. ni hotel podeliti častniškega čina. Vstopil je v avstrijsko vojsko in bil od takrat naprej zagrizen nasprotnik Francije.

Prve vojaške izkušnje je pridobil pri obrambi Dunaja pred Turki leta 1683, ter kasneje v vojni s Francozi na Renu. Kmalu je se je začel vzpenjati v vojaški hierarhiji. Že leta 1691 je prevzel poveljstvo nad enotami v Italiji in dosegel nekaj zmag nad francosko vojsko. Leta 1697 se je vrnil v Avstrijo, kjer se je spet boril proti Turkom.

Ob začetku španske nasledstvene vojne (1701–1714) se je vrnil v Italijo in tam spet nekajkrat porazil Francoze. Leta 1704 je sodeloval v bitki pri Blenheimu, se takoj po njej vrnil v Italijo, kjer je s svojo vojsko zasedel Torino in se vrnil nazaj na sever, kjer je sodeloval še v bitki pri Ourdenardu.

Po kratkem obdobju miru, se je vrnil na bojišče v boju proti Turkom in s svojo vojsko leta 1716 zasedel Beograd.

Med letoma 1716 in 1734 je bil guverner na Avstrijskem Nizozemskem.

Leta 1734 se je spet vrnil na bojišče in z avstrijsko vojsko posegel v poljsko nasledstveno vojno (1734–1735).

Evgen Savojski pri Slovencih[uredi | uredi kodo]

Vojaški spopadi pod vodstvom Evgena Savojskega so za ozadje zgodovinskih povesti in romanov:

Po Evgenu Savojskem se je imenovala cesta čez Vršič (Prinz-Eugen-Strasse), ko so jo zgradili med prvo svetovno vojno. Po njem se je imenovala SS-divizija (7. SS-Freiwilligen-Gebirgs-Division „Prinz Eugen“), ki je bila med drugo svetovno vojno poznana zaradi vojnih zločinov na Balkanu. Ob koncu vojne se je umikala proti Avstriji, ker se ob kapitulaciji ni hotela predati partizanom. Ti so pri Brežicah zajeli in pobili domnevno 2000 vojakov, manjši del divizije pa je prišel do Avstrije, kjer so 12. maja, 4 dni po kapitulaciji, odložili orožje.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]