Delec alfa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Delec α
Razpad α
Razpad α
Sestava: 2 protona, 2 nevtrona
Statistika: bozonska
Simbol(i): α
Masa: 6,644 656 20(33) · 10-27 kg

4,001 506 179 127(62) u
3,727 379 109(93) GeV/c2[1]

Električni naboj: 2e
Spin: 0[2]

Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α. V delce α je vezan par protonov in par nevtronov, torej so enaki jedrom helija-4, dvakrat ioniziranega atoma najpogostejšega izotopa helija.

Delci α ob prehodu skozi snov interagirajo z atomi v snovi in postopno izgubljajo svojo energijo. V povprečju izgubi delec α pri vsakem trku približno 100 eV energije. Delci α z enako začetno energijo opravijo v snovi približno enako dolgo pot – povprečna dolžina poti se imenuje doseg delcev α. Doseg je odvisen od energije delcev α ter od vrste in gostote snovi, skozi katero delci potujejo. V zraku je doseg delcev α z energijo 1 MeV približno 1 cm, v vodi pa približno 0,01 mm.

Število ionizacij, ki jih delec na svoji poti skozi snov povzroči na enoto dolžine, se imenuje specifična ionizacija. Specifična ionizacija z naraščajočo energijo delca upada, njen potek pa podaja Braggova krivulja. Delci α imajo veliko specifično ionizacijo v primerjavi z drugimi vrstami ionizirajočega sevanja, kot so delci β, žarki γ ali rentgenski žarki. To se upošteva s faktorjem relativne biološke učinkovitosti, ki je za delce α med 10 in 20.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]