Delec alfa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Delec α
Razpad α
Razpad α
Sestava: 2 protona, 2 nevtrona
Statistika: bozonska
Simbol(i): α
Masa: 6,644 656 20(33) · 10-27 kg

4,001 506 179 127(62) u
3,727 379 109(93) GeV/c2[1]

Električni naboj: 2e
Spin: 0[2]

Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α. V delce α je vezan par protonov in par nevtronov, torej so enaki jedrom helija-4, dvakrat ioniziranega atoma najpogostejšega izotopa helija.

Delci α ob prehodu skozi snov interagirajo z atomi v snovi in postopno izgubljajo svojo energijo. V povprečju izgubi delec α pri vsakem trku okoli 100 eV energije. Delci α z enako začetno energijo opravijo v snovi približno enako dolgo pot - povprečno dolžino poti imenujemo doseg delcev α. Doseg je odvisen od energije delcev α ter od vrste in gostote snovi, skozi katero delci potujejo. V zraku je doseg delcev α z energijo 1 MeV približno 1 cm, v vodi pa približno 0,01 mm.

Številu ionizacij, ki jih delec na svoji poti skozi snov povzroči na enoto dolžine, imenujemo specifična ionizacija. Specifična ionizacija z naraščajočo energijo delca upada, njen potek pa podaja Braggova krivulja. Delci α imajo veliko specifično ionizacijo v primerjavi z drugimi vrstami ionizirajočega sevanja, kot so delci β, žarki γ ali rentgenski žarki. To upoštevamo s faktorjem relativne biološke učinkovitosti, ki je za delce α med 10 in 20.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mohr, Peter J.; Taylor, Barry N.; Newell, David B. (2008). "CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 2006". Rev. Mod. Phys. 80: 633–730. doi:10.1103/RevModPhys.80.633. 
  2. ^ Krane, Kenneth S. (1988). Introductory Nuclear Physics, st. 246–269. John Wiley & Sons, Inc. ISBN 0-471-80553-X.