Faktor relativne biološke učinkovitosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu. Zaradi različne specifične ionizacije različnih vrst ionizirajočega sevanja nastane pri prehodu delcev z veliko specifično ionizacijo (npr. delci α) na kratki razdalji velika koncentracija za organizem škodljivih ionov in prostih radikalov, pri delcih z nizko specifično ionizacijo (npr. žarki γ) pa se sevalne poškodbe porazdelijo po večjem prostoru.

Po dogovoru imajo rentgenski žarki z energijo 200 keV faktor Q enak 1. Približno enak faktor velja tudi za prehod elektronov skozi tkivo, za protone velja približno Q = 2, za nevtrone 2–10 (termični nevtroni 3, nevtroni z energijo 0,5 MeV 10), za delce α pa 10–20.

Natančneje podaja zvezo med specifično ionizacijo in faktorjem relativne biološke učinkovitosti spodnja tabela. Pri nizkih vrednostih specifične ionizacije je zveza približno linearna, nad 175 keV/μm pa nastopi zasičenje.

LET (keV/μm) Q
3,5 in manj 1
7 2
23 5
53 10
175 in več 20

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Cvelbar, F. (2003). Merjenje ionizirajočega sevanja. Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov, str. 110.