Zdravje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.[1][2] Po novejših spoznanjih in stališčih Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt. Sodobna definicija zato opredeljuje zdravje kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje je po tej definiciji dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju. V tem smislu zdravje in skrb zanj ni le interes posameznika, medicinskih strok ali institucij zdravstvenega varstva, marveč odgovornost celotne družbene skupnosti.

Zdravje je temelj socialnega in gospodarskega razvoja in odsev razmer v družbi v posameznem zgodovinskem obdobju. Je odsev preteklih in sedanjih dogajanj, učinkov dednosti in okolja ter človekovega odzivanja. Na zdravje vplivajo biološke, socialne, kulturne, tehnološke, psihološke, demografske, politične in civilizacijske razmere ter odzivanje zdravstvenega sistema na zdravstvene potrebe ljudi.

Zdravje in zdravstvene kondicije še ni mogoče neposredno kvantitativno meriti, zato so v zdravstveni praksi uporabljani posredni kazalniki: integriteta organizma, njegova funkcionalnost in sposobnost prilagajanja ter subjektivno doživljanje zdravja. Lahko pa se zdravstvena kondicija posamezne populacije ocenjuje s pomočjo kazalcev zdravstvene statistike. Pri ocenjevanju zdravstvenega stanja prebivalstva se raziskuje med drugim tudi rodnost, obolevnost, invalidnost, umrljivost, povprečno pričakovano trajanje življenja, kulturna kondicija, ekonomsko stanje ...

Determinante zdravja[uredi | uredi kodo]

Za posameznikovo zdravje in njegovo kakovost življenja so vsekakor pomembne okoliščine, v katerih živi. Za vzdrževanje oziroma izboljšane zdravja niso pomembni le medicinski ukrepi, temveč tudi ustrezen življenjski slog posameznika in družbe. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so med poglavitnimi determinantami zdravja družbeno in gospodarsko okolje, fizikalne razmere v okolju ter posameznikove osebne lastnosti in njegovo vedênje.[3]

Podrobneje navedeni ključni dejavniki, ki pomembno vplivajo na osameznikovo zdravje, so naslednji:[3][4][5]

Družbeni dejavniki[uredi | uredi kodo]

Življenjski standard je pomemben dejavnik zdravja, vendar do neke meje. V razvitih državah se namreč zdi, da ima izboljšanje življenjskih standardov majhen vpliv na zdravje. Ko dosežejo prag, ki zagotavlja osnovni materialni standard za vse, premožnost države ne vpliva več na izboljševanje temeljnega zdravja ljudi. Nekatere bolezni postanejo med premožnejšim prebivalstvom redkejše, druge pa lahko postanejo pogostejše. V Sloveniji, na primer, je bila prezgodnja umrljivost v obdobju 2004–2008 v občinah s slabšim socialno-ekonomskim stanjem (občine severovzhodne Slovenije) tudi do 60 odstotkov višja kot v občinah z boljšim (občine osrednje in zahodne Slovenije), umrljivost zaradi možgansko-žilnih bolezni (npr. možganska kap, možganska krvavitev) in umrljivost zaradi samomora pa sta bili višji skoraj za dvakrat.[6]

Socialna opora[uredi | uredi kodo]

Socialna omrežja so pomemben dejavnik zdravja. Socialna opora, ki jo omrežja nudijo, spada po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije med pomembne opredeljivke zdravja. Pripadnost socialnim omrežjem, v katerih potekata komunikacija in medsebojna opora, omogoča ljudem občutek, da so sprejeti in cenjeni. Socialna opora deluje tako na individualni kot na družbeni ravni. V družbah z visoko stopnjo socialne izolacije in izključenosti je prisotna visoka stopnja prezgodnje smrti in slabše možnosti preživetja npr. po srčni kapi. Ljudje, ki dobivajo manj opore od drugih, so bolj verjetno depresivni, imajo več tveganja za zaplete in več težav zaradi kroničnih bolezni. Slaba socialna opora zelo negativno vpliva tako na duševno kot na telesno zdravje.[7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544911/zdravje?query=zdravje&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 11. 2015.
  2. ^ http://www.who.int/about/definition/en/print.html, vpogled: 20. 11. 2015.
  3. ^ 3,0 3,1 World Health Organization. The determinants of health. Ženeva, dostop: 12. 5. 2011.
  4. ^ Public Health Agency of Canada. What Determines Health? Ottawa, dostop: 12. 5. 2011.
  5. ^ Lalonde, Marc. "A New Perspective on the Health of Canadians." Ottawa: Minister of Supply and Services; 1974.
  6. ^ Ule, Mirjana, Kamin, Tanja (2012). Družbeni dejavniki neenakosti v zdravju. Zdravstveno varstvo, letnik 51, številka 1, str. 1-4.
  7. ^ Hlebec, Valentina, Pahor, Majda (2006). Socialna omrežja in zdravje. Zdravstveno varstvo, letnik 45, številka 4, str. 175-185.