Celestin (mineral)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Celestin
Čista, sivo modra kristalna skorja celestina z Madagaskarja
Splošno
Kategorija VI. razred: Sulfati, selenati, telurati
Kemijska formula SrSO4; včasih vsebuje nekaj kalcija in/ali barija
Strunzova klasifikacija 07.AD.35
Kristalna simetrija ortorombska dipiramidna 2/m 2/m 2/m
Osnovna celica a = 8,359 Å, b = 5,352 Å,
c = 6,866 Å; Z = 4
Lastnosti
Barva brezbarven, bledo moder, rožnat, bledo zelen, bledo rjav, črn
Kristalni habit ploščati do piramidasti kristali, tudi vlaknat, slojast, zemljast, masivno zrnat
Kristalni sistem ortorombski
Razkolnost popolna na {001}, dobra na {210}, slaba na {010}
Lom neraven
Žilavost krhek
Trdota 3 - 3,5
Sijaj steklast, na razkolih bisern
Barva črte bela
Prozornost prozoren do prosojen
Specifična teža 3,95 - 3,97
Optične lastnosti dvoosen (+)
Lomni količnik nα = 1,619 - 1,622
nβ = 1,622 - 1,624
nγ = 1,630 - 1,632
Dvolomnost δ = 0,011
Pleohroizem šibek
Kot 2V 50° - 51° (izmerjen)
Disperzija zmerna r < v
Ultravijolična fluorescenca kratkovalovna UV = rumena, dolgovalovna UV = rumena, belo modra
Sklici [1][2][3]

Celestin ali celestit[4] je stroncijev sulfatni mineral s formulo SrSO4. Je glavni vir elementrarnega stroncija, ki se običajno uporablja v pirotehniki in različnih kovinskih zlitinah.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Celestine iz rudnika Machow, Poljska

Mineral je prvi opisal in poimenoval Abraham Gottlieb Werner leta 1799. Njegovo ime izhaja iz grškega izraza coelestianebesni, ki namiguje na njegovo modrikasto barvo.

Celestin se pojavlja v kristalih ali v kompaktnih masivnih in vlaknatih tvorbah, najpogosteje v sedimentnih kamninah. Pogosti spremljajoči minerali so sadra, anhidrit in halit.

Njegova nahajališča so povsod po svetu, običajno v majhnih količinah. Bledo modri primerki se najdejo na Madagaskarju.

Iz celestina so zgrajeni skeleti praživali iz razreda Acantharea, ki se po tem razlikujejo od drugih radiolarij, ki imajo skelete iz kremena. V karbonatnih oceanskih sedimentih je nastal iz odmrlih živalskih organizmov.[5]

Geode[uredi | uredi kodo]

Celestinska geoda
Notranjost geode Crystal Cave, Ohio

Kristali celestina se pojavljajo tudi v geodah. Največja znana geoda je ravno celestinska geoda, ki je na najširšem delu široka 10,7 m. Nahaja se v bližini vasi Put-in-Bay, Ohio, na otoku South Bass na jezeru Erie. Geoda je preurejena v turistično jamo Crystal Cave. Kristali na dnu geode so odstranjeni. Posamezni kristali celestina so široki do 46 cm in tehtajo do 135 kg.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Handbook of Mineralogy
  2. ^ Mindat.org
  3. ^ Webmineral data
  4. ^ E. Nickel, M. Nichols. Mineral Names, Redefinitions & Discreditations Passed by the CNMMN of the IMA. Materials Data, 2004, str. 26.
  5. ^ P.A. Baker, S.H. Bloomer (1988). The origin of celestite in deep-sea carbonate sediments. Geochimica et Cosmochimica Acta 52 (2): 335–339. Bibcode: 1988GeCoA..52..335B. doi: 10.1016/0016-7037(88)90088-9.