Polarnost

Polárnost je v kemiji pojav, pri katerem se znotraj molekule ali funkcionalne skupine razdelijo električni naboji na pozitivne in negativne dele, kar povzroči električni dipolni moment. Pojavi se samo pri molekulah z vsaj eno polarno vezjo, ki nastane zaradi razlik v elektronegativnosti dveh medsebojno povezanih atomov. Molekule sicer lahko vsebujejo polarne vezi in niso polarne, če se dipolna momenta izničita zaradi simetrične zgradbe molekule. Polarnost določa tudi medsebojno delovanje dveh ali več polarnih molekul, saj se te povezujejo z dipolnimi medmolekulskimi silami in vodikovimi vezmi. Je pomemben koncept v kemiji in fiziki, saj na njem temeljijo številni makroskopski pojavi kot so površinska napetost, topnost, vrelišče in tališče.

Polarnost kovalentne vezi

Kovalentna vez je polarna, če se s kovalentno vezjo povežeta dva ali več različnih atomov. Atom, ki ima večjo elektronegativnost, privlači skupni elektronski par močneje kot drugi atom. Posledica tega je nastanek dipolnega momenta. Ker en atom privlači skupni elektronski par močneje kot drugi atom, se skupni elektronski par okoli prvega atoma zadržuje več časa, kot okoli drugega, kar povzroči rahel negativni električni naboj pri prvem in rahel pozitivni električni naboj pri drugem atomu.

Kovalentna vez je nepolarna, če se s kovalentno vezjo povežeta dva ali več enakih atomov. Vsi imajo enako elektronegativnost, vsi privlačijo elektronski par z enako močjo, torej se ta zadržuje na obeh koncih molekule enako dolgo.

Polarnost molekule

Polarnost molekule ni odvisna le od polarnosti vezi, temveč tudi od dipolnih momentov.

Če so vse vezi v molekuli nepolarne, potem je tudi celotna molekula nepolarna (npr. molekula joda - I2).

Če so vezi znotraj nje polarne, potem je lahko molekula nepolarna (molekula je simetrična, dipolni momenti se med seboj popolnoma izničijo; npr. borov trifluorid - BF3) ali pa polarna (molekula je največkrat nesimetrična, dipolni momenti se med seboj ne izničijo; npr. voda - H2O ali cianovodik - HCN).