Pojdi na vsebino

Žlica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Žlíca[1] izgovarjava [ˈʒliːt͡sa] je priprava in pripomoček za zajemanje zlasti tekočih jedijedilna žlica. Sestavljena je iz plitke sklede (znane tudi kot glava), ovalne ali okrogle, na koncu ročaja. Je vrsta jedilnega pribora, zlasti kot del pogrinjka, ki se uporablja predvsem za prenašanje hrane v usta. Žlice se uporabljajo tudi pri pripravi hrane za merjenje, mešanje in premikanje sestavin ter za serviranje hrane. Današnje žlice so izdelane iz kovine (zlasti ploščatega srebra ali (gospodinjske) srebrnine, prevlečene ali masivne), lesa, porcelana ali plastike. Obstaja veliko različnih žlic, ki so izdelane iz različnih materialov in iz različnih kultur za različne namene in živila. Manjša žlica je žlíčka.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime žlica izhaja praslovanščine: *lъžica (lŭžĭca) (*lyžьka (lŭžĭka)), iz *lъga (ukrivljanje) + *-ica : starovzhodnoslovansko/starorusko лъжица, лъжька, cerkvenoslovansko/staroslovansko лъжица, ukrajinsko ло́жка, bolgarsko лъжи́ца, srbohrvaško ла̀жица, жли̏ца, lažica, žlȉca, slovensko: žlíса, staročeško lžícě, češko žliсе, lžiсе : zahodnobohemijsko (chodsko narečno) žíce : moravsko (mistriško narečno) užica : narečno lеžkа, poljsko łyżka, slovinsko lgièt (*lъgъtь) – zidarska gladilka, gornjesrbsko łžiса, dolnjesrbsko łžуса, polabsko lazéića.

Verjetno povezano z albansko lugë, luga – žlica, vzhodnoosetinsko ali̥gd – zareza, rez, ali̥gdi̥n – zarezovati, staroindijsko/sanskrtsko rujáti – tresiti. Sorodno dansko ske : švedsko, sked – žlica : starovisokonemško sceido^n – cepiti, staroangleško spón – žlica; starovisokonemško spa^n – drobec, staroislandsko spánn, sраnn – drobec, žlica.[2]

Ime za žlico v nekaterih slovanskih jezikih prikazuje razpredelnica:

belorusko bolgarsko češko hrvaško makedonsko rusko slovaško srbsko ukrajinsko
лыжка лъжи́ца lžíce žlíca ла̀жица ло́жка lyžica kašika
кашика[a]
ло́жка
     
  • ožica
  • zlica
  • kašika[a]
   
  • lyžicový
  • lyžička
   

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Beseda je po nekaterih virih turškega izvora (turško kaşık, kašik), vendar izvira iz besede kaša, ki ima v večini slovanskih jezikov enak pomen. Pogosta je zabloda, da gre za besedo turškega izvora, vendar so Turki pri prihodu na Balkan prvič videli jedilni pribor z žlico.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »žlica«, Fran, pridobljeno 2. junija 2023
  2. Vasmer (1953).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vasmer M., Russisches etymologisches Wörterbuch. 3 Bd. — Heidelberg: Carl Winter; Universitätsverlag, 1953—1958. — Bd. I: A—K. — 1953. — xliii, 712 s. + Bd. II: L—Ssuda. — 1955. — iii, 712 s. + Bd. III: Sta—Ÿ. — 1958. — vii, 697 s. — (Indogermanische Bibliothek herausgegeben von Hans Krahe, Abteilung 1, Sammlung indogermanischer Lehr- und Handbücher., Reihe 2, Wörterbücher)