Hrizokola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hrizokola
Hrizokola iz Avstralije
Splošno
Kategorija VIII. razred – Silikati,
podrazred: plastnati silikati (filosilikati)
Kemijska formula (Cu,Al)2H2Si2O5(OH)4 • nH2O
Strunzova klasifikacija 09.ED.20
Klasifikacija DANA 74.03.02.01
Kristalna simetrija Ortorombska, prostorska skupina: Unk
Osnovna celica a = 5,7 Å, b = 8,9 Å, c = 6,7 Å, Z = 1,
V = 339,89 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 328,42 g/mol
Barva Zelena, modrikasto zelena, modra, črno modra, rjava
Kristalni habit Grozdičast, zemljast, stalaktitski
Kristalni sistem Ortorombski
Razkolnost Brez
Lom Nepravilen/neraven, podškoljkast
Žilavost Krhek
Trdota 2,5 – 3,5
Sijaj Steklast do moten
Barva črte Bela do modro zelena
Prozornost Prosojen do neprozoren
Gostota 1,9 – 2,4 g/cm3,
povprečna: 2,15 g/cm3,
izračunana: 1,60 g/cm3
Optične lastnosti Enoosen (+)
Lomni količnik nω = 1,460 nε = 1,570
Dvolomnost δ = 0,138 - 0,175
Sklici [1][2][3][4]
Glavne vrste
Sinonim Bisbiit
Domača imena Bakrovo zelenilo, halkostatit, kremenov bakrenec, kremenov (tudi bakrov) malahit, malahitov kremen, skrilavo zelenilo, zelenec, zlati lep, zlati klej

Hrizokola je bakrov aluminijev hidrofilosilikatni mineral s kemijsko formulo
(Cu,Al)2H2Si2O5(OH)4 • nH2O. Mineral ima privlačno modro zeleno barvo in spada med nepomembne bakrove rude.

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime hrizokola je sestavljeno iz grških besed χρυσός [hrisos] - zlato in κόλλα [kolla] - lepilo, ker se je nekoč uporabljal pri spajkanju zlata. Ime je prvi uporabil Teofrast leta 315 pr. n. št..

Nastanek in nahajališča[uredi | uredi kodo]

Hrizokola je sekundarni mineral, ki nastaja z oksidacijo bakrovih rudišč. Spremljajoči minerali so kremen, limonit, azurit, malahit, kuprit in drugi sekundarni bakrovi minerali.

Najpogosteje ima obliko steklaste grozdičaste ali zaobljene mase ali skorje ali polnila v žilah. Hrizokolo zaradi svetle barve včasih zamenjujejo s turkizom. Mineral je pogosto porozen iz zato neprimeren za izdelavo nakita. Zelo kakovostni primerki, ki so primerni za nakit, so lahko prosojni in zelo cenjeni.

Pomembna nahajališča hrizokole so v Izraelu, Demokratični republiki Kongo, Čilu, Cornwallu (Anglija) ter Arizoni, Utahu, Novi Mehiki in Pensilvaniji v ZDA.

V Sloveniji so hrizokolo našli pri Remšniku na Kozjaku.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Hrizokola se uporablja predvsem kot okrasni kamen.

Slike[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Handbook of Mineralogy, 2001, Mineral Data Pub.
  2. ^ Mindat
  3. ^ Webmineral data
  4. ^ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.