Argentit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Argentit
Splošno
KategorijaII. razred - Sulfidi
Kemijska formulaAg2S
Strunzova klasifikacija02.BA.30a
Klasifikacija DANA02.00.00.00
Kristalna simetrijaKubični heksoktaeder
(4/m 3 2/m),
prostorska skupina
I m3m
Osnovna celicaa = 4,89, Z = 2,
V = 116,93
Lastnosti
Molekulska masa247,80 g/mol
BarvaČrna, svinčeno siva
Kristalni habitKockast, skeleten
Kristalni sistemKubični kristalni sistem
RazkolnostNa {001} slaba, na {110} slaba
LomPodškoljkast
ŽilavostLahko se reže z nožem
Trdota2 – 2,5
SijajKovinski
Barva črteSvinčeno siva
ProzornostNeprozoren
Gostota7,2 – 7,4 g/cm3,
povprečna 7,3 g/cm3
Ultravijolična fluorescencaNe fluorescira
PretvorbePri temperaturah pod 173 °C preide v akantit
Sklici[1][2]
Glavne vrste
AkantitMonoklinski Ag2S

Argentit je srebrov sulfid (Ag2S), ki je zaenkrat samo hipotetičen mineral, ker ga Mednarodna mineraloška zveza (IMA) še ni odobrila.[1] Spada v kristalni razred sulfidov in sulfosoli. Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu in je obstojen samo pri temperaturah nad 173 °C.[3] Pod to temperaturo je obstojen monoklinski srebrov sulfid akantit.

Mineral je prvi opisal Wilhelm Ritter von Haidinger leta 1845 in ga poimenoval po srebru (latinsko: argentum).

Psevdomorfizem[uredi | uredi kodo]

Osnovna celica argentita'

Argentit kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Pri ohlajanju preide v monoklinski akantit, vendar ohrani večino značilnih zunanjih oblik argentita. Takšen paramorf je zaradi nepoznavanja pogosto zavajajoče in napačno opisan kot "argentit", čeprav bi bil bolj pravilno opisan kot "psevdomorf akantita" ali "psevdokubični akantit".

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Argentit in akantit sta pomembni surovini za pridobivanje srebra.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 IMA/CNMNC List of Mineral Names - Argentite
  2. Webmineral - Argentite
  3. V literaturi se navajata tudi temperaturi 177 °C in 179 °C.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. str. 32. ISBN 9783540238126. 
  • Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. str. 23. ISBN 3-89555-076-0. 
  • Paul Ramdohr; Hugo Strunz (1978). Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie (16 izd.). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. ISBN 9783432829869. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]