Akantit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Akantit
Akantit na kalcitu (Freiberg, Erzgebirge, Saška, Nemčija)
Splošno
Kategorija II - razred - Sulfidi
Kemijska formula Ag2S
Strunzova klasifikacija 02.BA.30a
Klasifikacija DANA 02.04.01.01
Kristalna simetrija Monoklinska 2/m,
prostorska skupina P 21/n
Osnovna celica a = 4,229 Å, b = 6,931 Å,
c = 7,862 Å; β = 99,61°, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa 247,80 g/mol
Barva Svinčeno siva, siva, črna
Kristalni habit Razvejan,kockast,skeleten
Kristalni sistem Monoklinski
Dvojčičenje Polisintetsko na {111}, ki je zaradi inverzije lahko zelo kompleksno, kontaktno na {101}
Razkolnost Nerazločna
Lom Neraven
Žilavost Rezljiv
Trdota 2,0 – 2,5
Sijaj Kovinski
Barva črte Bleščeče črna
Prozornost Neprozoren
Gostota 7,2 – 7,4 g/cm3,
povprečno: 7,3 g/cm3
Pleohroizem Šibek
Ultravijolična fluorescenca Ne fluorescira
Sklici [1][2][3][4]

Akantit je monoklinska oblika srebrovega sulfida Ag2S, ki je stabilna pri temperaturah pod 173 °C. Nad to temperaturo je stabilen argentit, ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu.[1][4]

Akantit je bil prvič opisan leta 1855 na nahajališču Jáchymov (Krušné Hory, zahodna Češka). Njegovo ime je nastalo iz grške besede άκανθα [akantha], ki pomeni trn ali bodica in opisuje obliko njegovih kristalov.[2][3][4]

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Akantit (rudnik Chispas, Sonora, Mehika); dolžina merila je 2,5 cm

Akantit se običajno pojavlja v zmerno nizkotemperaturnih hidrotermalnih žilah in conah supergene obogatitve, pogosto skupaj s samorodnim srebrom, pirargiritom, prustitom, polibazitom, stefanitom, aguilaritom, galenitom, halkopiritom, sfaleritom, kalcitom in kremenom.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Handbook of Mineralogy
  2. ^ 2,0 2,1 Mindat.org
  3. ^ 3,0 3,1 Webmineral data
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Klein, Cornelis and Cornelius S. Hurlbut, Manual of Mineralogy, Wiley, 20th ed., 1985, str. 271-272 ISBN 0-471-80580-7

Glej tudi[uredi | uredi kodo]