Akantit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Akantit
Akantit na kalcitu (Freiberg, Erzgebirge, Saška, Nemčija)
Splošno
KategorijaII - razred - Sulfidi
Kemijska formulaAg2S
Strunzova klasifikacija02.BA.30a
Klasifikacija DANA02.04.01.01
Kristalna simetrijaMonoklinska 2/m,
prostorska skupina P 21/n
Osnovna celicaa = 4,229 Å, b = 6,931 Å,
c = 7,862 Å; β = 99,61°, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa247,80 g/mol
BarvaSvinčeno siva, siva, črna
Kristalni habitRazvejan,kockast,skeleten
Kristalni sistemMonoklinski
DvojčičenjePolisintetsko na {111}, ki je zaradi inverzije lahko zelo kompleksno, kontaktno na {101}
RazkolnostNerazločna
LomNeraven
ŽilavostRezljiv
Trdota2,0 – 2,5
SijajKovinski
Barva črteBleščeče črna
ProzornostNeprozoren
Gostota7,2 – 7,4 g/cm3,
povprečno: 7,3 g/cm3
PleohroizemŠibek
Ultravijolična fluorescencaNe fluorescira
Sklici[1][2][3][4]

Akantit je monoklinska oblika srebrovega sulfida Ag2S, ki je stabilna pri temperaturah pod 173 °C. Nad to temperaturo je stabilen argentit, ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu.[1][4]

Akantit je bil prvič opisan leta 1855 na nahajališču Jáchymov (Krušné Hory, zahodna Češka). Njegovo ime je nastalo iz grške besede άκανθα [akantha], ki pomeni trn ali bodica in opisuje obliko njegovih kristalov.[2][3][4]

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Akantit (rudnik Chispas, Sonora, Mehika); dolžina merila je 2,5 cm

Akantit se običajno pojavlja v zmerno nizkotemperaturnih hidrotermalnih žilah in conah supergene obogatitve, pogosto skupaj s samorodnim srebrom, pirargiritom, prustitom, polibazitom, stefanitom, aguilaritom, galenitom, halkopiritom, sfaleritom, kalcitom in kremenom.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Handbook of Mineralogy
  2. 2,0 2,1 Mindat.org
  3. 3,0 3,1 Webmineral data
  4. 4,0 4,1 4,2 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]