Kolibriji
| Kolibriji | |
|---|---|
 | |
| Različni kolibriji iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Klad: | Strisores |
| Red: | Apodiformes (hudourniki) |
| Družina: | Trochilidae (kolibriji) Vigors, 1825 |
| Biološki tip | |
| Trochilus Linnaeus, 1758 | |
| Poddružine | |
| |
Kolíbriji (znanstveno ime Trochilidae) so družina majhnih ptic. Zaradi hitrega prhutanja s svojimi krili (15 do 80 nihajev na sekundo, kar je odvisno od velikosti ptice) so sposobni lebdeti v zraku. So edine ptice, ki lahko letijo nazaj.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Nobena vrsta kolibrijev ne živi v Evropi. Živijo le v obeh Amerikah (od Kanade in Aljaske do otočja Ognjena dežela na skrajnem jugu Južne Amerike) ter v Karibih.[1]
Taksonomija in sistematika
[uredi | uredi kodo]Družino Trochilidaeje leta 1825 uvedel irski zoolog Nicholas Aylward Vigors, pri čemer je kot tipski rod določil rod Trochilus.[2][3] Tradicionalno jih uvrščamo v red Apodiformes, ki vključuje tudi hudournike, vendar so jih nekateri taksonomi ločili v lasten red, Trochiliformes.[4]
Kosti kril kolibrijev so votle in krhke, kar otežuje fosilizacijo, zato je njihova evolucijska zgodovina slabo dokumentirana. Čeprav znanstveniki domnevajo, da kolibriji izvirajo iz Južne Amerike, kjer je raznolikost vrst največja, so možni predniki današnjih kolibrijev morda živeli tudi v delih Evrope in na območju današnje južne Rusije.[5]
Do leta 2025 je bilo identificiranih 375 vrst kolibrijev.[6] Tradicionalno so jih razdelili v dve poddružini: puščavniki (Phaethornithinae) in pravi kolibriji (Trochilinae, ki vključujejo vse ostale vrste). Molekularne filogenetske raziskave pa so pokazale, da so puščavniki sestrska skuina topazov in jakobinov, zaradi česar opredelitev poddružine Trochilinae ni monofiletska. Kolibriji so razdeljeni v devet glavnih kladov: topazi in jakobini, puščavniki, mangi, kokete, bleščeči kolibriji, veliki kolibri (Patagona gigas), gorski dragulji, čmrlji kolibriji in smaragdi.[7] Med njimi imajo topazi in jakobini najstarejšo ločitev od ostalih kolibrijev. Družina kolibrijev je po številu vrst tretja največja med vsemi ptičjimi družinami (za tirančki in tanage).[7][6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ernest HB, Tell LA, Bishop CA, González AM, Lumsdaine ER (Februar 2024). »Illuminating the Mysteries of the Smallest Birds: Hummingbird Population Health, Disease Ecology, and Genomics«. Annual Review of Animal Biosciences. 12: 161–185. doi:10.1146/annurev-animal-021022-044308. PMID 38358836.
{{navedi časopis}}: Check|pmid=value (pomoč) - ↑ Vigors, Nicholas Aylward (1825). »Observations on the natural affinities that connect the orders and families of birds«. Transactions of the Linnean Society of London. 14 (3): 395–517 [463]. doi:10.1111/j.1095-8339.1823.tb00098.x.
- ↑ Bock, Walter J. (1994). History and Nomenclature of Avian Family-Group Names. Bulletin of the American Museum of Natural History. Zv. 222. New York: American Museum of Natural History. str. 143, 264. hdl:2246/830.
- ↑ Sibley, Charles Gald; Ahlquist, Jon Edward (1990). Phylogeny and classification of birds. New Haven, Conn.: Yale University Press.
- ↑ Mayr, Gerald (Marec 2005). »Fossil hummingbirds of the Old World« (PDF). Biologist. 52 (1): 12–16. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. septembra 2011. Pridobljeno 14. decembra 2009.
- 1 2 Gill, F.; Donsker, D.; Rasmussen, P. (20. februar 2025). »IOC World Bird List (v 13.2), International Ornithological Committee«. IOC World Bird List. Pridobljeno 5. marca 2023.
- 1 2 McGuire, J.; Witt, C.; Remsen, J.V.; Corl, A.; Rabosky, D.; Altshuler, D.; Dudley, R. (2014). »Molecular phylogenetics and the diversification of hummingbirds«. Current Biology. 24 (8): 910–916. Bibcode:2014CBio...24..910M. doi:10.1016/j.cub.2014.03.016. PMID 24704078.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- The Hummingbird Website Hummingbird photos, videos, articles, links, frequently asked questions
