Oksitanski križ

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Okcitanski križ)
Jump to navigation Jump to search
Cathar cross.svg

Oksitanski križ (imenovan tudi križ Oksitanije, križ Languedoca, Toulouški križ) je heraldični križ, ki se danes v glavnem uporablja kot simbol Oksitanije.

Oblikovanje je bilo verjetno prvič uporabljeno v grbu grofov Forcalquier (v sodobni Provansi), v 12. stoletju in pri grofih Toulouških pri položaju markizi Provansalski, na kovancih in žigih iz 13. stoletja. Pozneje se je razširila tudi na druge pokrajine Oksitanije in sicer Provanso, Guyenne, Gaskonjo, Daufinejo, Auvergne in Limousin. Rumeni oksitanski križ na krvavo rdečem ozadju s sedemkrako zlato zvezdo Félibrige tvori zastavo sodobne Oksitanije. Med drugim ga lahko najdemo tudi v emblemih nekdanjih regij Jug-Pireneji, Languedoc-Roussillon in Hautes-Alpes, pa tudi na pokopališčih in na podeželskih križiščih.

Blazon sodobnega grba Toulouških je orisan zlati križ s kroglicami na vogalih, na rdečem polju; okcitansko "de golas a la crotz voidada, clechada (ali patèa) e pometada d'aur) [1]. V Chanson de la croisade albigeoise, starem oksitanskem epu, se imenuje Raymondinov križ (crotz ramondenca).[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grb grofov Tuluških iz zgodnjega 16. stoletja.
Razdelitev Provanse iz 12. stoletja na grofijo Provence, grofijo Forcalquier in markiz de Provence.

Oksitanski križ se verjetno najprej pojavil v grbu grofov Forcalquier, nato pa v času vladavine Raymonda V., grofa Toulouškega, kot poseben opis njegovega uradnega pečata iz leta 1165. Kmalu se razširi po celotnem jugozahodnem delu današnje Francije in ga celo opazimo v različnih mestih na severu v celotnem 12. stoletju. Za križ je bilo predlaganih več razlag, ki pogosto poudarjajo njegovo simbolno plat in pustijo ob strani dejstvo, da »heraldika ni znanost o simbolih ampak pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe«.

Henri Rolland je leta 1950 predlagal, da bi se izvor oksitanskega križa zasledil do markizov Provanse, severno od Durance, natančneje do mesta Venasque [3].

Leta 1966 je Roger Camboulives v reviji L'Auta izrazil svojo idejo, da oksitanski križ izhaja iz sončnega križa in morda nestorijanskega križa, ki so ga našli v kitajskem Turkestanu. V Toulouse naj bi prispel preko severne Italije in Provanse, verjetno nekje v 10. stoletju. Camboulives leta 1980 znova poudarja vlogo, ki so jo odigrali Vizigoti s prisotnostjo majhnih kroglic na koncu križevega kraka: lahko bi predstavljale dvanajst hiš zodiaka.

Leta 1986 Jean-Yves Royer (v Le Pays de Forcalquier) trdil, da je bil križ prvotno iz Provanse, vendar priznava, da je bila teorija Henrija Rollanda napačna in zgrajena okoli napačnih datumov. Royer zaključi, da je Rolland morda napačno oksitanski križ spremenil s križem Forcalquierja. Najpomembnejše dokaze črpa iz dveh križev, izklesanih v pokrovu sarkofaga, najdenega v majhni občini Ganagobie, v Alpes-de-Haute-Provence.

Pierre Saliès leta 1994 [4] še enkrat trdi, da je toulouški križ in je plod zaporednih lokalnih evolucij, morda iz jeruzalemskega križa.

Dve leti zatem v L'Auti (št. 612) Jean Rocacher potrdi, da je oksitanski križ »najprej lastni simbol starega grofije Venasque, kasneje raztrganega med rodbinama Toulouse in Forcalquier«.

Leta 2000 Laurent Macé (v Les Comtes de Toulouse et leur entourage) trdi, da je oksitanski križ postal simbol grofov, potem ko je Raymond IV. sodeloval v prvi križarski vojni. Izvira iz Konstantinopla. Macé kaže, da je bil njegov vzorec prvič najden na bizantinskem območju in se je razširil po zahodni Evropi prek Italije in Provanse. Križa Venasqueja in Forcalquierja bi torej imela isti izvor.

Kasneje istega leta je Bertran de la Farge (v La Croix occitane) našel originalni oksitanski križ nekje pri markizu Provanškem, verjetno v Venasque. Trdi, da bi lahko šlo za mešanico konstantinoplskega križa in koptskega križa, ki so ga v Provanso prinesli menihi in morda tudi skozi svetega Mavricija.

Demonstracije za Oksitanijo in okcitanščino v Béziersu 17. marca 2007

Sodobna uporaba[uredi | uredi kodo]

Sodoben oksitanski križ na zastavi Oksitanije

Oksitanski križ lahko najdemo na številnih zastavah, grbih, emblemih in logotipih. Sledi nepopoln seznam:

Regije in province[uredi | uredi kodo]

  • Zastava Languedoc-Roussillon
  • Zastava in grb Jug-Pireneji
  • Zastava Doline Aran

Departemaji[uredi | uredi kodo]

Mesta[uredi | uredi kodo]

Place du Capitole, Toulouse
  • Grb Ansignan
  • Grb Buoux[5]
  • Grb Céreste
  • Grb Colomiers
  • Grb Fanjeaux
  • Grb Gigondas[6]
  • Grb Laissac
  • Grb Llupia
  • Grb Méthamis[7]
  • Grb Moissac
  • Grb Monclar
  • Grb Port-la-Nouvelle
  • Grb Saint-Didier
  • Grb Sévérac-le-Château
  • Grb mesta Toulouse
  • Grb Travaillan[8]
Steklenica Colà Occitan.
  • Grb Venasque[9]
  • Zastava Vianne[10]
  • Grb Villeneuve-d'Aveyron
  • Grb Villefranche-de-Lauragais
  • Grb Villefranche-de-Rouergue

Razno[uredi | uredi kodo]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. Thomas Robson, The British Herald (1830), p. 336.
  2. La Cançon de la crosada, laisse 109 (v. 2300), Per la crotz Ramondenca que contral vent resplant, seeL. Macé in: Marcus Graham Bull, Catherine Léglu (eds.), The World of Eleanor of Aquitaine: Literature and Society in Southern France Between the Eleventh and Thirteenth Centuries (2005), p. 152.
  3. "Toulouse (Municipality, Haute-Garonne, France)". crwflags.com.
  4. Archistra magazine,[pojasni] December 1994
  5. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-10-18. Pridobljeno dne 2007-08-11.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)
  6. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-07-21. Pridobljeno dne 2007-08-11.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)
  7. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-10-19. Pridobljeno dne 2007-08-11.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)
  8. "Data" (GIF). vexil.prov.free.fr.
  9. "Data". www.vaucluse.fr. Arhivirano iz prvotnega spletišča (GIF) dne 2007-03-07.
  10. "Data" (GIF). www.crwflags.com.
  11. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-09-27. Pridobljeno dne 2007-05-30.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)
  12. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-11-12. Pridobljeno dne 2007-06-09.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)
  13. "L'AOC Languedoc fête ses 30 ans !". languedoc-wines.com. Pridobljeno dne 31 December 2016.
  • Les Comtes de Toulouse et leur entourage: Rivalités, alliances et jeux de pouvoir XIIe-XIIIe siècles by Laurent Macé (éd. Privat)
  • La Croix occitane by Bertran de la Farge (éd. Loubatières)
  • Le Pays de Forcalquier by Jean-Yves Royer (éd. Équinoxe)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]