Zelena rega

Zelena rega
Ohranitveno stanje
	; najmanj ogrožen (IUCN 3.1)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Amphibia (dvoživke)
Red:	Anura (brezrepe dvoživke)
Družina:	Hylidae (prave rege)
Rod:	Hyla
Vrsta:	H. arborea
Dvočlensko ime
	Hyla arborea; (Linnaeus, 1758)
	Območje razširjenosti kot ga je leta 2009 opredelila IUCN. Nekatere populacije (na Iberskem polotoku, v delih vzhodne Evrope, v Turčiji ter v območjih Črnega in Kaspijskega morja) so danes priznane kot ločene vrste.
Sinonimi
	Hyla viridis Laurenti, 1768; Rana arborea Linnaeus, 1758; Rana hyla Linnaeus, 1758;

Zelena rega (znanstveno ime Hyla arborea) je vrsta brezrepih dvoživk iz družine pravih reg (Hylidae).

V tradicionalnem pomenu je bila ta vrsta razširjena po večjem delu Evrope, Azije in severne Afrike,^[3] vendar so na podlagi molekularno-genetskih in drugih podatkov nekatere populacije, ki so bile prej vključene vanjo, danes priznane kot ločene vrste (npr., H. intermedia v Italiji in njeni okolici, H. molleri na Iberskem polotoku, H. meridionalis v delih jugozahodne Evrope in severne Afrike ter H. orientalis v delih vzhodne Evrope, Turčije ter v območjih Črnega in Kaspijskega morja). Zaradi tega je območje razširjenosti zelene rege (Hyla arborea) danes omejena na Evropo, od Francije do Poljske in Grčije.^[4]^[5]^[6]

Zeleno rego ogroža predvsem izsuševanje in zastrupljanje mokrišč.

Telesne značilnosti

Zelena rega je velika od 4 do 5 cm in ima gladko kožo. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagaja barvi okolice, zato je lahko celo sive ali rjave barve s temnejšimi pikami. Na konicah prstov ima povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Samec je manjši od samice in ima rumeno grlo, samica je veliko večja, njeno grlo pa je belo.

Paglavci imajo oči ob strani trupa. Hrbtni del repnega grebena je visok in se začne že na sprednjem delu telesa. Telo je običajno rumenkasto, z zlato obarvanim trebuhom.

Življenjski prostor

Odrasle osebke najdemo na gozdnih obronkih, na travnikih z višjo vegetacijo ali v mejicah. Paglavce najpogosteje najdemo v velikih mlakah z obilico rastlinja, včasih pa tudi v manjših lužah ali kanalih. Izogibajo se vodam, v katerih so ribe.

Razmnoževanje

Oglašanje samca

Parijo se med aprilom in junijem. Kot večina dvoživk je tudi zelena rega v času razmnoževanja vezana na vodo. Pred parjenjem se samci oglašajo in jih lahko slišimo nekaj kilometrov daleč. Mrest vsebuje okoli 900 jajčec. Mrestov premer je okoli 2–3 cm in je pritrjen na vodno rastlinje. V 10 dneh se razvijejo paglavci.

Galerija slik

Sklici

↑ Agasyan, A.; Avci, A.; Tuniyev, B.; Andrén, C.; Cogălniceanu, D.; Crnobrnja-Isailović, J.; Poboljšaj, K, Halpern, B.; Wilkinson, J.; Ananjeva, N.B.; Üzüm, N.; Orlov, N.L.; Lymberakis, P.; Podloucky, R.; Litvinchuk, S. (2024). »Hyla arborea«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2024 e.T82496838A228182338. doi:10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T82496838A228182338.en. Pridobljeno 17. januarja 2025.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
↑ »Hyla arborea«. Global Biodiversity Information Facility (v angleščini). Pridobljeno 31. decembra 2018.
↑ Frost, Darrel R. (1985). Amphibian Species of the World. Allen Press, Inc. str. 126.
↑ Duellman, William E. (2003). Grzimek's Animal Encyclopedia. Zv. 2 (2nd izd.). Gale. str. 235.
↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Stock, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
↑ Stöck M.; Dufresnes C.; Litvinchuk S.N.; Lymberakis P.; Biollay S.; Berroneau M.; Borzée A.; Ghali K.; Ogielska M.; Perrin N. (2012). »Cryptic diversity among Western Palearctic tree frogs: Postglacial range expansion, range limits, and secondary contacts of three European tree frog lineages (Hyla arborea group)«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 65 (1): 1–9. Bibcode:2012MolPE..65....1S. doi:10.1016/j.ympev.2012.05.014. PMID 22652054.

Viri

Garms H. s sod. (1981). Živalstvo Evrope. Ljubljana: Mladinska knjiga (COBISS)

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zelena rega.

[iucn-1] Agasyan, A.; Avci, A.; Tuniyev, B.; Andrén, C.; Cogălniceanu, D.; Crnobrnja-Isailović, J.; Poboljšaj, K, Halpern, B.; Wilkinson, J.; Ananjeva, N.B.; Üzüm, N.; Orlov, N.L.; Lymberakis, P.; Podloucky, R.; Litvinchuk, S. (2024). »Hyla arborea«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2024 e.T82496838A228182338. doi:10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T82496838A228182338.en. Pridobljeno 17. januarja 2025.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)

[GBIF-2] »Hyla arborea«. Global Biodiversity Information Facility (v angleščini). Pridobljeno 31. decembra 2018.

[Frost-3] Frost, Darrel R. (1985). Amphibian Species of the World. Allen Press, Inc. str. 126.

[Duellman-4] Duellman, William E. (2003). Grzimek's Animal Encyclopedia. Zv. 2 (2nd izd.). Gale. str. 235.

[Stock-5] Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Stock, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).

[Stock2-6] Stöck M.; Dufresnes C.; Litvinchuk S.N.; Lymberakis P.; Biollay S.; Berroneau M.; Borzée A.; Ghali K.; Ogielska M.; Perrin N. (2012). »Cryptic diversity among Western Palearctic tree frogs: Postglacial range expansion, range limits, and secondary contacts of three European tree frog lineages (Hyla arborea group)«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 65 (1): 1–9. Bibcode:2012MolPE..65....1S. doi:10.1016/j.ympev.2012.05.014. PMID 22652054.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno	GND
Drugo	Yale LUX