Dolgokrili netopir
| Dolgokrili netopir | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Miniopterus schreibersii Kuhl, 1817 | ||||||||||||||
 |
Dolgokrili netopir (znanstveno ime Miniopterus schreibersii) je vrsta netopirjev, ki je razširjeva po Evraziji in delih Afrike.
Opis[uredi | uredi kodo]
Odrasel dolgokrili netopir meri v dolžino od 5 do 6,25 cm, razpon prhuti ima med 30 in 34 cm, tehta pa med 9 in 16 grami. Kožuh je na hrbtu sive ali sivorjave barve, trebuh pa je siv. uhlji so kratki, zaobljeni in sive barve[2].
Dolgokrili netopir je vrsta netopirjev, ki se združuje v velike kolonije od nekaj osebkov, pa do več milijonskih jat. Običajno se čez dan te kolonije zadržujejo v podzemnih jamah, rudnikih, tunelih in opuščenih stavbah. Običajno se združijo v delih, kjer se jama zvonasto oblikuje, saj se na takih krajih toplota, ustvarjena s telesi najbolje razporedi. Na takih krajih tudi hibernirajo preko zime. Poleg tega je za to vrsto značilno migriranje, ki se lahko zgodi večkrat na leto. Najdaljša zabeležena migracija kolonije dolgokrilih netopirjev je bila 833 km.
Eholociranje[uredi | uredi kodo]
Dolgokrili netopir se prehranjuje pretežno z letečimi nočnimi insekti, ki jih lovi s pomočjo eholociranja s pomočjo frekvenc od 52 do 58 kHz. Letijo lahko s hitrostjo od 50 do 55 km/h in so tako najhitreje leteči netopirji v Evropi[2].
Ogroženost[uredi | uredi kodo]
Dolgokrili netopir postaja ogrožena vrsta, saj so znanstveniki v zadnjem času opazili porast nepojasnjenih smrti teh netopirjev. Eden od vzrokov naj bi bila ogroženost naravnih prebivališč ter uporaba pesticidov. V truplih poginulih netopirjev so ponekod našli tudi sledove pesticida DDT (Dikloro-Difenil-Trikloroetan).
Viri in reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hutson, A.M.; Aulagnier, S.; Benda, P.; Karataş, A.; Palmeirim, J.; Paunović, M. (2008). »Miniopterus schreibersii«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2012.2. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 12. marca 2013.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ 2,0 2,1 Wilfried Schober, Eckhard Grimmberger: Die Fledermäuse Europas – Kennen, bestimmen, schützen. 2. aktualisierte Auflage, Franckh-Kosmos Verlags-GmbH, Stuttgart 1998; Seiten 196–198. ISBN 3-440-07597-4
- Schlitter, D. 2004. Miniopterus schreibersii. 2006 IUCN Red List of Threatened Species. Dostopano 9. julija 2007.
- Won, Byeong-o (원병오) (2004). 한국의 포유동물 (Hangugui poyudongmul, Mammals of Korea). Seoul: Dongbang Media. ISBN 89-8457-310-8.
- Fenton, M. Brock. Bats. New York: Facts on File, 1992. Print
- Kunz, Thomas H., and M. Brock Fenton. Bat Ecology. Chicago, IL: University of Chicago, 2003. Print.
- Zubaid, Akbar, Gary F. McCracken, and Thomas H. Kunz. Functional and Evolutionary Ecology of Bats. Oxford: Oxford UP, 2006. Print.
- Kunz, Thomas H., and Stuart Parsons. Ecological and Behavioral Methods for the Study of Bats. Baltimore: Johns Hopkins UP, 2009. Print
- Garin, I., J. Aihartza, P. T. Agirre-Mendi, J. T. Alcalde, J. De Lucas, O. De Paz, U. Goiti, and A. Artázcoz. "Seasonal Movements of the Schreibers' Bat, Miniopterus Schreibersii, in the Northern Iberian Peninsula." Italian Journal of Zoology 75.3 (2008): 263–270. Print
- Hutson, A.M., Aulagnier, S., Benda, P., Karataş, A., Palmeirim, J. & Paunović, M. 2008. Miniopterus schreibersii. In: IUCN 2011. IUCN Red List of Threatened Species. Version 2011.1. <www.iucnredlist.org>. Dostopano 27. septembra 2011
- Rodrigues, L., and J. M. Palmeirim. "Migratory Behaviour of the Schreiber's Bat: When, Where and Why Do Cave Bats Migrate in a Mediterranean Region?" Journal of Zoology 274.2 (2008): 116–125. Print
