Torinski seznam kraljev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Torinski seznam kraljev, Torinski kraljevski kanon ali Torinski papirus je staroegipčanski hieratski papirus, napisan med vladanjem faraona Ramzesa II. (vladal 1279–1213 pr. n. št., Devetnajsta dinastija). Hrani ga Museo Egizio (Egipčanski muzej) v Torinu.[1] Papirus vsebuje najobširnejši seznam staroegipčanskih kraljev in je osnova za večino kronologij pred vladavino Ramzesa II.

Risba Torinskega seznama kraljev

Nastanek in raba[uredi | uredi kodo]

Seznam kraljev je bil napisan med vladavino Ramzesa II. sredi obdobja Novega kraljestva oziroma vladavine Devetnajste dinastije. Začetek in konec papirusa sta izgubljena. Uvoda zato ni, zapisi pa se z Devetnajsto dinastijo končajo, čeprav so se morda nadaljevali.

Na papirusu so imena vladarjev in dolžina njihove vladavine v letih, mesecih in dneh. V nekaterih primerih so združeni po družinah, ki približno ustrezajo dinastijam v Manetovi Egiptiki (Aegyptiaca). Seznam vključuje imena rednih vladarjev ali tistih, ki so vladali na majhnih ozemljih in v drugih virih morda niso omenjeni. Seznam naj bi vseboval tudi kralje iz Petnajste dinastije, se pravi Hiksov, ki so vladali v Spodnjem Egiptu in delti Nila. Hiški vladarji nimajo kartuš, k njihovemu imenu pa je pripisan znak, da so tujci. Tujci na sezname kraljev praviloma niso uvrščali.

Seznam je bil prvotno davčni svitek, na katerega so kasneje hrbtni strani napisali seznam kraljev, vključno z mitskimi kralji, kot so bogovi, polbogovi in duhovi. Uporaba že rabljenega papirusa kaže, da seznam za avtorje ni imel velikega uradnega pomena, čeprav je bil njegov namen pomoč državni upravi. Kot tak je bil zato do nekaterih vladarjev morda manj pristranski in je verjetno vseboval vse znane kralje do Devetnajste ali celo Dvajsete dinastije.

Odkritje in rekonstrukcija[uredi | uredi kodo]

Papirus je leta 1820 v Luksorju (Tebe) odkril italijanski popotnik Bernardino Drovetti in ga leta 1824 kupil z Egiptovski muzej v Torinu v Italiji. V muzeju je dobil oznako Papirus št. 1874. Škatla s papirusom je bila med prevozom odprta in svitek je razpadel. Jean-Francois Champollion je med njegovim preučevanjem na nekaterih večjih fragmentih prepoznal imena kraljev in naredil risbo, po kateri bi se lahko rekonstruiral.

Fragmente, od katerih so nekateri merili samo en kvadratni centimeter, je za njim preučil saški raziskovalec Gustav Seyffarth (1796–1885) in ustvaril bolj popolno rekonstrukcijo, ki je temeljila samo na papirusovih vlaknih, ker pomena hieratskih znakov še ni znal dešifrirati. Papirus je kasneje preučeval tudi münchenski egiptolog Jens Peter Lauth in potrdil večino Seyffarthove rekonstrukcije.

In 1997 je prominentni egiptolog Kim Ryholt v knjigi Politično stanje v Egiptu v Drugem vmesnem obdobju od okoli 1800 do 1550 pr. n. št. objavil novo in boljšo interpretacijo seznama. Po še eni študiji je seznam še dopolnil. Egiptolog Donald Redford je med preučevanjem papirusa ugotovil, da se številna imena na seznamu ujemajo z imeni na spomenikih in drugih dokumentih, druga pa ne, kar je vneslo nekaj dvoma v absolutno zanesljivost podatkov.

Približno 50% papirusa vsem naporom navkljub še vedno manjka. Trenutne analize kažejo, da je bil dolg 1,7 m in širok 0.41 m in razdrobljen na več kot 160 fragmentov. Leta 2009 je bilo objavljenih nekaj do takrat neobjavljenih fragmentov, odkritih v skladišču torinskega muzeja. Fragmenti so v dobrem stanju,[2] [3] zato se pričakujeta nova analiza in objava Torinskega papirusa.

Na dveh mestih se pojavlja ime Hudžefa, kar pomeni manjkajoč ali izbrisan. Hudžefa I. bi lahko bil Sneferka[4] iz Druge dinastije, Hudžefa II. pa morda Sedžes[5] iz Tretje dinastije.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Torinski seznam kraljev z najnovejšimi popravki poležajev nekaterih fragmentov; izvirno besedilo je prevedeno v hieroglife

Papirus je razdeljan na enajst kolon. Imena in položaji več kraljev so zaradi slabega stanja papirusa še vedno sporni.

  • Kolona 1: bogovi Starega Egipta
  • Kolona 2: bogovi Starega Egipta, duhovi in mitski kralji
  • Kolona 3: vrstice 11-25 (1. in 2. dinastija)
  • Kolona 4: vrstice 1-25 (2. do 5. dinastija)
  • Kolona 5: vrstice 1-26 (6.-10. dinastija)
  • Kolona 6: vrstice 12-25 (11. in 12. dinastija)
  • Kolona 7: vrstici 1-2 (12. in 13. dinastija)
  • Kolona 8: vrstice 1-23 (13. dinastija)
  • Kolona 9: vrstice 1-27 (13. in 14. dinastija)
  • Kolona 10: vrstice 1-30 (14. dinastija)
  • Kolona 11: vrstice 1-30 (14.-17. dinastija)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Museo Egizio homepage. Pridobljeno 20. decembra 2010.
  2. La Stampa.
  3. I faraoni scomparsi nel buco. wayback machine.
  4. Baker, Darrell D. (2008). The Encyclopedia of the Egyptian Pharaohs, 1, Oakville, CT: Bannerstone Press, str. 127. ISBN 9780977409440.
  5. Baker 2008, str. 128.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Alan Gardiner, urednik. Royal Canon of Turin. Griffith Institute, 1959. (Ponatis 1988. ISBN 0-900416-48-3).
  • Beckerath, Jürgen von. Some remarks on Helck's Anmerkungen zum Turiner Konigspapyrus. Journal of Egyptian Archaeology 81, (1995): 225-227.
  • Beckerath, Jürgen von. The Date of the End of the Old Kingdom of Egypt. Journal of Near Eastern Studies 21 (2, april 1962): 140-147.
  • Bennett, Chris. A Genealogical Chronology of the Seventeenth Dynasty. Journal of the American Research Center in Egypt 39, (2002): 123-155.
  • George Adam Smith. Chaldean Account of Genesis. Whittingham & Wilkins, London, 1872.
  • Kenneth A. Kitchen. King Lists. The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt. Ur. Donald B. Redford. Copyright © 2001, 2005 by Oxford University Press, Inc. The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt. Oxford University Press.
  • K. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997. ISBN 87-7289-421-0.
  • K. Ryholt. The Turin King-List. Ägypten und Levante 14 (2004): 135–155.
  • Málek, Jaromír. The Original Version of the Royal Canon of Turin. Journal of Egyptian Archaeology 68, (1982): 93-106.
  • Spalinger, Anthony. Review of: ‘The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800-1550 B. C.’ by K.S.B. Ryholt. Journal of Near Eastern Studies 60 (4, oktober 2001): 296-300.