Userkafova piramida
| Wab-sut-Userkaf | |
 Severna stran piramide z vhodom v podzemne prostore | |
  Lega Userkafove piramide v Egiptu | |
| Koordinati | 29°52′25″N 31°13′08″E / 29.87361°N 31.21889°E |
|---|---|
| Lokacija | Sakara, Egipt |
| Oblikovalec | Userkaf |
| Tip | prava piramida |
| Material | apnenec |
| Dolžina | 73,5 m |
| Širina | 73,5 m |
| Višina | 49 m |
| Zaključek gradnje | okoli 2490 pr. n. št. |
| Posvečeno | Userkaf, Peta dinastija |
Userkafov piramidni kompleks je bil zgrajen okoli leta 2490 pr. n. št.[1] za faraona Userkafa (vladal 2494–2487 pr. n. št.), ustanovitelja Pete egipčanske dinastije (okoli 2494–2345 pr. n. št.). Kompleks je na piramidnem polju v Sakari, severovzhodno od Džoserjeve stopničaste piramide.
Jedro Userkafove piramide je bilo zgrajeno iz kršja in nato obloženo s kamnitimi bloki. Piramida je zaradi nekakovostne gradnje zdaj porušena in podobna stožčastemu griču sredi sakarskega peska.[1] Domačini jo zato imenujejo El-Haram el-Maharbish – Kup kamenja.[2] Kot kraljevo piramido so jo zahodni arheologi prepoznali v 19. stoletju.
| Userkafova piramida v hieroglifih | |||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Wˁb-swt-wsr-k3=f Čista Userkafova mesta | |||||||||||||||||
Userkafova piramida je del velikega pokopališkega kompleksa, sestavljenega iz mrtvaškega templja, daritvene kapele, kultne piramide in manjše ločene piramide in mrtvaškega templja Userkafove žene, kraljice Neferhetepes.[3] Userkafov mrtvaški tempelj in kultna piramida sta popolnoma porušena in težko prepoznavna. Od kraljičine piramide je ostal samo kup kršja. Njena pogrebna komora je vir gradiva za tatove kamnitih blokov.[4]
Kompleks se od kompleksov, zgrajenih v Četrti dinastiji (okoli 2613–2494 pr. n. št.), razlikuje po arhitekturi in lokaciji, ker je zgrajena v Sakari in ne v Gizi. Kot kat bi lahko bil manifestacija temeljitih sprememb v ideologiji kraljevanja, ki je nastala na prehodu iz Četrte v Peto dinastijo.[1] Spremembe so se začele morda že med vladanjem Userkafovega neposrednega predhodnika Šepseskafa.[5] Približno 1500 let po izgradnji je piramidni kompleks obnovil Ramzes II. V mnogo kasnejšem saitskem obdobju (664–525 pr. n. št.) se je uporabljal kot pokopališče.
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
Userkafov pokopališki kompleks: 1) glavna piramida, 2) ofertorij, 3) kultna piramida; pogrebni tempelj je obsegal: 4) dvorišče, 5) kapela, 6) vhodni prehodi, 7) dostop -
Userkafov tempelj z ruševinami Neferhetepesine piramide v ozadju -
Pogrebna komora Neferhetepesine piramide -
Fragment reliefa iz pogrebnega templja z Userkafovo podobo -
Tlakovci iz črnega bazalta na dvorišču templja
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Mark Lehner: The Complete Pyramids, Thames & Hudson, ISBN 978-0-500-28547-3, str. 140.
- ↑ Jean-Phillipe Lauer: Saqqarah, Une vie, Entretiens avec Phillipe Flandrin, Petite Bibliotheque Payot 107, 1988, ISBN 2-86930-136-7.
- ↑ Audran Labrousse, Jean-Philippe Lauer: Les complexes funéraires d'Ouserkaf et de Néferhétepès, Vol. 1 in 2, IFAO, 2000, ISBN 2-7247-0261-1
- ↑ Miroslav Verner, Steven Rendall: The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments, Grove Press, 2002, ISBN 0-8021-3935-3, str. 306.
- ↑ Ian Shaw: The Oxford History of Ancient Egypt, Oxford University Press, ISBN 0-19-280293-3.