Dedumoz I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Džedhotepre Dedumoz I. je bil egipčanski faraon iz drugega vmesnega obdobja Egipta. Po menju egiptologov Kima Ryholta, Darrella Bakerja, Aidana Dodsona in Dyana Hiltona je spadal v Šestnajsto dinastijo.[2][3][4] Egiptologi Jürgen von Beckerath, Thomas Schneider in Detlef Franke se s tem ne strinjajo in v njem vidijo faraona Trinajste dinastije.[5][6][7][8]

Dokazi[uredi | uredi kodo]

Dedumoz I. je omenjen na steli, ki so jo julija 1908 odkrili v južnem delu Tel Edfuja.[1] Stela je pripadala faraonovemu sinu in poveljniku Honsuemvasetu (Honsu je v Vasetu). Za Honsuemvaseta ni znano ali je bil resnično Dedumozov sin ali se se je tako samo naslavljal, ker naslov ni bil rezerviran izključno za faraonove sinove.

V Šestnajsti dinastiji je bil še en faraon z imenom Dedumoz: Džedneferre Dedumoz II. Zaradi redkosti imena Dedumoz, bi bil Džednefere lahko sin Dedumoza I. Za številne artefakte z izpisanim imenom Dedumoz, vendar brez priimka, je zdaj težko reči, kateremu Dedumozu so pripadali.[3] Stela uradnika Harsekherja in Edfuja, na primer, pravi, da je faraonov sin Harsekher, sin faraonovega sina Sobekhotepa, v sorodu s faraonom Dedumozom.[3] Aidan Dodson in Dyan Hilton slednjega enačita z Dedumozom I.[2]

Kronološki položaj[uredi | uredi kodo]

Natančno obdobje Dedumozovega vladanja ni znano. Če je spadal v Trinajsto dinastijo, je vladal verjetno okoli leta 1690 pr. n. št. Če je spadal v Šestnajsto dinastijo, je vladal verjetno med 1588 in 1582 pr. n. št., se pravi v zadnjih letih Šestnajste dinastije.[3] Ryholt je prepričan, da se je soočal z invazijo Hiksov na svoje ouemlje. Napisi z njegovim imenom »Rajev mir je stabilen«, »On, ki prinaša mir« in »On, ki rešuje dve deželi«, kažejo, da je s Hiksi morda sklenil mir.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 A. Barsanti: Stèle inédite au nom du roi Radadaouhotep Doudoumes, ASAE 9 (1908), str. 1-2.
  2. 2,0 2,1 2,2 Aidan Dodson, Dyan Hilton: The Complete Royal Families of Ancient Egypt, Thames and Hudson, 2004, str. 117
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 K.S.B. Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800 - 1550 BC, Copenhagen: Museum Tusculanum Press, ISBN 87-7289-421-0, str. 402.
  4. Darrell D. Baker (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, London. ISBN 978-1-905299-37-9.
  5. Jürgen von Beckerath: Untersuchungen zur politischen Geschichte der Zweiten Zwischenzeit in Ägypten, Glückstadt, 1964.
  6. Jürgen von Beckerath: Chronologie des pharaonischen Ägyptens, Münchner Ägyptologische Studien 46, Mainz am Rhein, 1997.
  7. Thomas Schneider: Ancient Egyptian Chronology, uredniki Erik Hornung, Rolf Krauss, David a. Warburton, available online, str. 187.
  8. Detlef Franke: Das Heiligtum des Heqaib auf Elephantine. Geschichte eines Provinzheiligtums im Mittleren Reich, Studien zur Archäologie und Geschichte Altägyptens, vol. 9, Heidelberger Orientverlag, Heidelberg 1994, ISBN 3-927552-17-8 (Heidelberg, Universität, Habilitationsschrift, 1991), str. 77-78.