Šestnajsta egipčanska dinastija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Politična karta Egipta v obdobju Šestnajste dinastija (okoli 1650-1580 pr. n. št.); Tebe so okoli leta 1580 pr. n. št. osvojili Hiksi

Šestnajsta egipčanska dinastija[1] je bila dinastija faraonov, ki so 70 let (okoli 1650-1580 pr. n. št.)[2] vladali v tebanski regiji Gornjega Egipta.[3]

Šestnajsta dinastija se skupaj s Petnajsto in Sedemnajsto dinastijo združuje v skupino z imenom Drugo vmesno obdobje Egipta. V tem obdobju je bil Egipt razdeljem med faraone v Tebah in hiške kralje Petnajste dinastije s sedežem v Avarisu.

Identifikacija[uredi | uredi kodo]

Šestnajste dinastija je opisana v dveh različicah Manetonove Egiptiake (Zgodovina Egipta). Bolj zanesljiva[4] je različica Siksta Julija Afričana, katero podpira Jurij Sinkel,[5] da so bili dinastija »pastirskih kraljev« (Hiksi), Evzebij Cezarejski pa trdi, da so bili Tebanci.[4]

V rekonstruiranem Torinskem seznamu kraljev se obravnavajo kot tebanski kralji, ki so ustanovili Manetonovo Šestnajsto dinastijo. Takšna obravnava je po mnenju nekaterih egiptologov vprašljiva,[4] ker so dokazi premalo prepričljivi.[6]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V nadaljevanju vojne med Šestnajsto in Petnajsto dinastijo je slednja začela osvajati mesto za mestom in ozemlje svojega južnega sovražnika ter postopoma ogrozila in nazadnje osvojila same Tebe. Egiptologinja Kim Ryholt v svoji študiji o drugem vmesnem obdobju Egipta trdi, da je Dedumoz I. v zadnjih letih vladanja zaprosil za premirje.[2] Zgleda, da je bil eden od njegovih predhodnikov, Nebirirav I., uspešnejši od njega in da je Gornji Egipt med njegovo vladavino doživljal obdobje miru.[2]

Lakota, ki je prizadela Gornji Egipt med pozno Trinajsto in Štirinajsto dinastijo, se je nadaljavala tudi med Šestnajsto dinastijo. Najhujša je bila pod Neferhotepom III. in po njem.[2]

Kralji[uredi | uredi kodo]

Zgodovinarji in egiptologi sp predlagali različne sezname in vrstne rede vladarjev Šestnajste dinastije. Seznami se v grobem delijo v dve kategoriji: tisto, ki predpostavlja, da so bili vladarji Šestnajste dinastije vazali Hiksov, in tisto, ki trdi, da so bili neodvisni vladarji Tebanskega kraljestva. Prvo teorijo zagovarjata Jürgen von Beckerath in Wolfgang Helck, drugo pa je pred kratkim predlagala Kim Ryholt.

Vazali Hiksov[uredi | uredi kodo]

Tradicionalni seznam vladarjev Šestnajste dinastije temelji na prepričanju, da so bili vazali Hiksov, ker so imeli nekateri semitska imena, na primer Semken in Anater. Seznami se od znanstvenika do znanstvenika razlikujejo. Prikazani seznam Petnajste in Šestnajste dinastije je povzet po knjigi Jürgena von Beckeratha Handbuch der ägyptischen Königsnamen (Priročnik egipčanskih kraljevskih imen).[7] Wolfgang Helck, ki je tudi prepričan, da so bili vladarji vazali Hiksov, je predlagal nekoliko drugačen seznam.[8] Časovno zaporedje vladarjev je zelo nezanesljivo.

Petnajsta/Šestnajsta dinastija kot vazali Hiksov[7]
Ime kralja Datumi KOmentar
Anather
Morda princ iz Petnajste dinastije ali kanaanski poglavar, sodobnik Dvanajste dinastije.
Aperanat
Morda iz zgodnje Petnajste dinastije.
Semken
Morda iz zgodnje Petnajste dinastije.
Sakirhar
Morda iz zgodnje Petnajste dinastije.
Apepi I.
Morda istoveten s hiškim vladarjem Apepijem.
Šeši
Morda iz zgodnje Štirinajste dinastije.
Jakubher
Morda iz pozne Štirinajste dinastije.
Jamu
Jakbim
Amu
Pepi III.
Hepu
Anati
Bebnum
Nebmaatre
Morda iz Sedemnajste dinastije.
Ahotepre
Morda istoveten z Ammujem.
Anetrire
Meribre
Nubankhre
Vladanje je sporno.
Nikare II.
Vladanje je sporno.
[...]kare
[...]kare
[...]kare
Šarek
Vazad
Morda iz Štirinajste dinastije.
Kareh
Morda Kareh iz Štirinajste dinastije.
Šeneh
Zelo verjetno Šeneh in ne Šenes; morda iz Štirinajste dinastije.
Inek
'A[...]
Apepi I.
Hibe
Aped
Branje nezanesljivo.
Hapi
Šemsu
Meni[...]
Verka

Neodvisno Tebansko kraljestvo[uredi | uredi kodo]

Danski egiptolog Kim Ryholt v svoji študiji Drugega vmesnega obdobja Egipta trdi, da so bili vladarji Šestnajste dinastije neodvisni kralji Tebanskega kraljestva. Po njegovi rekonstrukciji Torinskega seznama kraljev je s to dinastijo povezanih petnajst faraonov. Več faraonov je dokazanih v primarnih virih.[3] Večina faraonov je nejverjetneje vladala iz Teb, drugi pa iz drugih mest Gornjega Egipta, vključno z Abidosom, El Kabom in Edfujem.[3] Do Nebiriaua I. je kraljestvo segalo na sever najmanj do Huja in na jug do Edfuja.[2][9] Na Torinski seznam kraljev ni uvrščen Vepuavetemsaf, ki je v Abidosu postavil stelo in je bil verjetno mali lokalni kralj iz Abidoške dinastije.[3]

Ryholtv seznam faraonov Šestnajste dinastije je prikazan v naslednji preglednici.[10] Drugi egiptologi, med njimi Helck, Vandersleyen in Bennett,[11] nekatere od njih vključujejo v Sedemnajsto dinastijo. Vladarji v naslednji preglednici so razvrščeni po verjetnem časovnem zaporedju.

Šestnajsta egipčanska dinastija kot neodvisni vladarji Tebanskega kraljestva[12]
Ime Datumi Komentar
neznan vladar
1649–1648 pr. n. št.
Ime izgubljeno zaradi poškodovanjega Torinskega seznama kraljev.
Sekhemre Sementavi Džehuti
1648–1645 pr. n. št.
Sekhemre Seusertavi Sobekhotep VIII.
1645–1629 pr. n. št.
Sekhemre Seankhtavi Neferhotep III.
1629–1628 pr. n. št.
Seankhenre Mentuhotepi
1628–1627 pr. n. št.
Sevadženre Nebirirav I.
1627–1601 pr. n. št.
Nebirirav II.
1601 pr. n. št.
Semenre
1601–1600 ppr. n. št.
Seuserenre Bebiank
1600–1588 pr. n. št.
Sekhemre Šedvaset
1588 pr. n. št.
neznan vladar
1588–1582 pr. n. št.
Pet vladarjev izgubljenih zaradi poškodovanjega Torinskega seznama kraljev.

Kim Ryholt je v tebansko dinastijo vključil še nekaj vladarjev, katerih kronološki položaj ni zanesljiv. Vladarji bi lahko ustrezali zadnjim petim izgubljenim kraljem s Torinskega seznama kraljev.[13]

Šestnajsta dinastija kot neodvisno Tebansko kraljestvo (vrstni red ni zanesljiv)
Ime Datumi Komentar
Džjedhotepre Dedumose I.
Morda poskušal skleniti mir s Hiksi.
Džedneferre Dedumose II.
Džedankre Montemsaf
Merankre Mentuhotep VI.
Seneferibre Senusret IV.
Zapustil svoj kolosalni spomenik v Karnaku.[14]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Kuhrt 1995: 118.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Ryholt 1997: 305.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Bourriau 2003: 191.
  4. 4,0 4,1 4,2 Bourriau 2003: 179.
  5. Cory 1876.
  6. Quirke v Maree: The Second Intermediate Period (Thirteenth - Seventeenth Dynasties, Current Research, Future Prospects, Leuven 2011, Paris — Walpole, MA. ISBN 978-9042922280, str. 56, sklic 6.
  7. 7,0 7,1 Jürgen von Beckerath: Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz: P. von Zabern, 1999, ISBN 3-8053-2591-6.
  8. Wolfgang Helck, Eberhard Otto, Wolfhart Westendorf, Stele - Zypresse: Volume 6 of Lexikon der Ägyptologie, Otto Harrassowitz Verlag, 1986, str. 1383.
  9. Darrell D. Baker (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, London. str. 256–257. ISBN 978-1-905299-37-9.
  10. Kings of the Second Intermediate Period 16th dynasty (after Ryholt 1997).
  11. Chris Bennet: A Genealogical Chronology of the Seventeenth Dynasty, Journal of the American Research Center in Egypt 39 (2002): 123-155.
  12. Kim Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800 - 1550 BC, Copenhagen: Museum Tusculanum Press, ISBN 8772894210, 1997.
  13. Kim Ryholt's 16th dynasty na Digital Egypt for Universities.
  14. Georges Legrain: Statues et statuettes de rois et de particuliers, in Catalogue général des antiquités égyptiennes du Musée du Caire, Le Caire, 1906. I, 171 pp., 79 pls, available copyright-free online Arhivirano 2015-09-23 na Wayback Machine., published in 1906, str. 18 in 109.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bourriau, Janine (2003) [2000]: The Second Intermediate Period v Shaw, Ian: The Oxford History of Ancient Egypt, Oxford: Oxford University Press, ISBN 0-19-280458-8.
  • Cory, Isaac Preston (1876): Cory's Ancient fragments of the Phoenician, Carthaginian, Babylonian, Egyptian and other authors, Reeves & Turner.
  • Kuhrt, Amélie (1995): The Ancient Near East: c. 3000–330 BC, London: Routledge, ISBN 9780415013536.
  • Ryholt, K. S. B. (1997): The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800–1550 BC, Kopenhagen: Museum Tusculanum Press. ISBN 8772894210.