Adžib

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Adžib, znan tudi kot Anedžib, Hor-Anedžib, Hor-Adžib in Enezib, je Horovo ime staroegipčanskega kralja iz Prve dinastije. Antični egipčanski zgodovinar Maneto ga imenuje Miebîdós in pravi, da je vladal 26 let.[1] Torinski seznam kraljev mu pripisuje celo neverjetnih 74 let dolgo vladavino.[2] Egiptologi in zgodovinarji imajo oba podatka za pretirana in mu pripisujejo 8-10 let vladanja.[3]

Ime[uredi | uredi kodo]

Kartušno ime Merbiape z Abiškega seznama kraljev

Adžib je dobro potrjen z arheološkimi najdbami. Njegovo ime se pojavlja v napisih na posodi iz skrilavca, alabastra, breče in marmorja. Ohranjeno je tudi na slonokoščenih etiketah in zemljenih pečatih vrčev. Predmeti z njegovim imenon izvirjajo iz Abida in Sakare.[3][4]

Družina[uredi | uredi kodo]

Adžibova družina je samo delno raziskana. Starša nista znana, čeprav se domneva, da bi njegov oče lahko bil njegov predhodnik, kralj Den. Poročen je bil morda z žensko z imenom Betrest. Na Kamnu iz Palerma je opisana kot mati Adžibovega naslednika, kralja Semerketa, vendar nekateri dokazi sa to še niso potrjeni. Pričakovali bi, da je imel sinove in hčere, venda se njihova imena niso ohranila. Kandidat za morebitnega člana njegove družinske linije je njegov naslednik Semerket.[5]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Arheološke najdbe kažejo, da je Adžib uvedel nov kraljevski naslov Nebuy, ki je bil nekakšno dopolnilo k naslovu Nisut-Bity. Naslov Nebuy se je pisal s podvojenim znakom sokola na kratkem praporu. Pomenil je »dva gospodarja« - božanska državna zavetnika Hora in Seta in hkrati simboliziral Gornji in Spodnji Egipt. Domneva se, da je Adžib z rabo tega naslova legitimiral svojo kraljevsko oblast.[5][6]

Glinasti pečati kažejo, da je ustanovil trdnjavo Hor nebw-khet (Hor, zlato božanske skupnosti) in kraljevo rezicenco Hor seba-khet (Hor, zvezda božanske skupnosti).[7] Napisi na kamnitih posodah kažejo, da so med njegovo vladavino postavili nenavadno veliko kultnih kraljevih kipov z njegovimi kraljevskimi insignijami.[4]

Napisi na kamnitih posodah pričajo, da je Adžib proslavljal prvi in celo drugi Hab set (praznik repa, obletnica vladanja), ki se je proslavljal prvič po trideset letih vladanja, potem pa vsako tretje ali četrto leto.[8] Nedavne raziskave so pokazale, da vsi predmeti, na katerih sta bila skupaj omenjena Heb set in Adžib, izvirajo iz Denove grobnice, kar kaže, da je Adžib Denovo ime preprosto zamenjal s svojim. Egiptologi in zgodovinarji imajo tatvino za dokaz, da Adžib nikoli ni praznoval Heb seda, ker je vladal premalo časa. Egiptologi, med njimi tudi Nicolas Grimal in Wolfgang Helck, domnevajo, da je bil Adžib kot Denov sin in zakonit dedič prestola ob prihodu na oblast morda precej v letih. Helck razen tega omenja nenavadnen pojav, da je na vseh Adžibovih slikah Heb seda simbol Qesen (nadloga, razdejanje), napisan na stopnicah paviljona. Adžibova vladavina se je morda končala nasilno.[3][6]

Grob[uredi | uredi kodo]

Adžib je bil pokopan v grobnici X na pokopališču Umm el-Qa'ab v Abidu. Grobnica je dolga 16,4 m in široka 9,0 m in je najmanjša od vseh kraljevih grobnic na tem pokopališču. Vanjo vodi stopnišče z vzhodne strani grobnice. Pogrebna soba je obdana s 64 stranskimi grobnicami in z zidom razdeljena na dva prostora.[9][10] Zgleda, da so do konca Prve dinastije na kraljevem pogrebu člani njegove družine in dvorjani naredili samomor (ali bili ubiti) in bili pokopani skupaj s kraljem.[11]

Z Adžibom povezane najdbe[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ William Gillian Waddell. Manetho. The Loeb Classical Library, Volume 350, Harvard University Press, Cambridge (Mass.) 2004, str. 33-37. ISBN 0-674-99385-3.
  2. ^ Alan H. Gardiner. The Royal Canon of Turin. Griffith Institute of Oxford, Oxford (UK) 1997, str. 15 in Tabela I. ISBN 0-900416-48-3.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Wolfgang Helck. Untersuchungen zur Thinitenzeit. Ägyptologische Abhandlungen, Volume 45, Harrassowitz, Wiesbaden 1987, str. 124, 160–162, 212-214. ISBN 3-447-02677-4.
  4. ^ 4,0 4,1 Toby A.H. Wilkinson. Early Dynastic Egypt. Routledge, London 1999, str. 78, 79 in 275. ISBN 0-415-18633-1.
  5. ^ 5,0 5,1 Iorwerth Eiddon Stephen Edwards. Early History of the Middle East. The Cambridge Ancient History; Vol. 1, Pt. 2, str. 27-31. Cambridge University Press, Cambridge 2006, ISBN 0-521-07791-5.
  6. ^ 6,0 6,1 Nicolas-Christophe Grimal. A History of Ancient Egypt. Wiley-Blackwell, London/New York 1994, str. 53-54. ISBN 0-631-19396-0.
  7. ^ Stan Hendrickx, Barbara Adams, K.M. Cialowicz. Egypt at its origins: studies in memory of Barbara Adams - proceedings of the international conference "Origin of the State, Predynastic and Early Dynastic Egypt. Peeters Publishers, Leuven 2004, str. 1137. ISBN 90-429-1469-6.
  8. ^ Jean Daniel Degreef. The Heb Set Festival, Sequence and Brooklyn 47.218.50. Göttinger Miscellen, vol. 223 (2009), str. 27-34. ISSN 0344-385X.
  9. ^ Günter Dreyer. Zur Rekonstruktion der Oberbauten der Königsgräber der 1. Dynastie in Abydos. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo 47. von Zabern, Mainz 1991, str. 56.
  10. ^ Walter Bryan Emery. Ägypten, Geschichte und Kultur der Frühzeit, 3200-2800 v. Chr. Fourier, Wiesbaden 1964, str. 16. ISBN 0-415-18633-1.
  11. ^ Walter Bryan Emery, str. 17.