Den (faraon)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Den, znan tudi kot Hor-Den, Deven in Udimu je Horovo ime kralja iz Prve dinastije Starega Egipta. Je arheološko najbolj dokazan vladar iz tega obdobja egipčanske zgodovine. V kraljestvo naj bi prinesel blaginjo in številne inovacije. Bil je prvi, ki se je naslavljal s kralj Spodnjega in Gornjega Egipta, in prvi, ki je upodobljen z rdeče belo dvojno krono. Tla njegove grobnice v Abidu so iz rdečega in črnega granita, ki se je tokrat prvič uporabil kot gradivo v gradbeništvu. Med svojo dolgo vladavino je uvedel številne dvorne rituale, ki so jih privzeli tudi njegovi nasledniki. Njegovi neposredni nasledniki so ga zaradi vsega tega zelo spoštovali.

Dolžina vladanja[uredi | uredi kodo]

Staroegipčanski zgodovinar Maneto ga je imenoval Oúsaphaîdos in mu pripisal dvajset let dolgo vladavino.[1] Torinski seznam kraljev je poškodovan, zato je nemogoče ugotoviti, kako dolgo je vladal.[2] Egiptologi in zgodovinarji so na podlagi napisov na Kamnu iz Palerma na splošno prepričani, da je vladal 42 let.[3]

Ime[uredi | uredi kodo]

Sepati, Denovo kartušno ime na Abiškem seznamu kraljev

Denovo serek ime je dobro dokumentirano na odtisih pečatnika, slonokoščenih etiketah in napisih na posodah iz skrilavca, diorita in marmorja. Artefakte so odkrili v Abidu, Sakari in Abu Rawashu[4] Denovo ime je dokazano tudi v kasnejših dokumentih, na primer v Berlinskem zdravniškem papirusu, v katerem je razprava o postopkih zdravljenja številnih bolezni. Nekatere metode naj bi bile iz Denovega obdobja.[5] Omenjen je tudi v 64. poglavju Anijevega papirusa, napisanega okoli leta 1250 pr. n. št.[6]

Identiteta[uredi | uredi kodo]

Fragment slonokoščene etikete s podobo kralja Dena z dvojno krono Gornjega in Spodnjega Egipta

Denovo serek ime je bilo Den ali Deve, kar najverjetneje pomeni On, ki prinaša vodo. Ime je skladno z njegovim rojstnim imenom Kasti, ki pomeni On od dveh puščav. Egiptologi, med njimi Toby Wilkinson in Francesco Tiradritti, menijo, da se njegovo ime nanaša na vzhodno in zahodno puščavo, ki obdajata Egipt kot nekakšen ščit, ali na Gornji in Spodnji Egipt. Oboje je skladno z uvedbo Denovega kraljevskega naslova Nisut-Biti , ki je legitimiral njegovo oblast nad celotnim Egiptom.[7][8]

Denova družina je bila predmet številnih raziskav. Njegova mati je bila kraljica Merneit. Trditev podpirajo odtisi pečatnikov in napis na Kamnu iz Palerma. Denove žene so bile kraljice Semat, Nakt-Neit in morda Kua-Neit. Imel je veliko sinov in hčera. Njegova mogoča naslednika bi lahko bila Anedžib in Semerket.[4][9]

Dobro raziskan je tudi njegov dvor. Stranske grobnice in mastabe v Sakari so pripadale visokim uradnikom, med katerimi so bili Ipka, Ank-ka, Hemaka, Nebitka, Amka, Ini-ka in Ka-Za. V stranski grobnici na Denovem pokopališču so odkrili redko stelo pritlikavca Ser-Inpuja.[3]

V ramzeškem obdobju so njegovo rojstno ime brali napačno. Na Abidoškem seznamu kraljev je Sepatju napisan z dvema simboloma za puščavo. Zapis izhaja iz simbolov dveh puščav, ki jih je Den prvotno uporabljal. Na Torinskem seznamu kraljev je omenjen kot Kenentž, kar je težko prevedljivo. Izvor hieroglifov, ki so se uporabljali na Torinskem seznamu kraljev, ostaja neznan. Na Sakarski tablici je Den skrivnostno v celoti izpuščen.[10]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Začetek[uredi | uredi kodo]

Obesna etiketa EA 32650 iz ebenovine, na kateri je Den upodobljen dvakrat: na levi stani sedi v svojem paviljonu, da desni pa teče na simboličnem teku okoli oznak v obliki črke D; ceremonija je bila povezana s tekom svetega bika Apisa

Arheološke najdbe kažejo, da je Den na samem začetku svoje vladavine prestol nekaj let delil s svojo materjo Merneit. Zgleda, da je bil takrat premlad, da bi vladal samostojno. Regentka Merneit je de facto samostojna kraljica. V Egiptu takšno vladanje ni bilo nenavadno, saj je pred njo vladala kraljica Neithotep, za njo pa kraljici Sobekneferu in Hačepsut. Denova mati je bila počaščena s samostojno grobnico kraljevskih razsežnosti in svojim kultom mrtvih.[4][9]

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Pomembna inovacija med Denovo vladavino je bila uvedba številčenja s hieroglifi. Pred tem so bili pomembni letni dogodki prikazani samo z znaki in miniaturnimi risbami, pred katerimi je bil včasih hieroglif za palmo (renpet), ki je pomenil leto. Od Denove vladavine naprej so Egipčani številske hieroglife uporabljali za različne namene, vključno z izračunavanjem davčnih olajšav in označevanjem letnih dogodkov.[11]

Den je bil prvi egipčanski kralj, katerega skalni relief so odkrili na Sinaju. Dva ali morda trije reliefi prikazujejo njega in nekaj njegovih uradnikov.[12]

Največji verski in politični dogodki med njegovo vladavino so dokumentirani na številnih slonokoščenih etiketah in na Kamnu iz Palerma. Etikete kažejo na pomemben razvoj tiskarstva in umetnosti. Površine etiket so umetniško razdeljene na sekcije, na katerih so upodobljeni posamezni dogodki. Ena od etiket poroča o epidemiji, ki je prizadela Egipt.

Na tako imenovani MacGregorjevi etiketi je prvi popoln prikaz egipčanskega kralja s pričesko nemes. Den je upodobljen v položaju, znanem kot udrihanje po sovražniku. V eni roki drži kij, z drugo pa vleče sovražnika za lase. Pričeska in koničasta brada sovražnika kažeta na moža azijskega porekla. Hieroglifi na desni pravijo »prvo udrihanje po vzhodu«. Levo od Denovega imena je ime visokega uradnika Ini-Kaja. Zgleda, da je Den večkrat poslal svojo vojsko na Sinaj in v Vzhodno puščavo. Redni sovražniki Egipčanov so bili nomadski roparji, znani kot Iuntju - Ljudje z lovskimi loki, ki so pogosto povzročali težave. Ponovno so omenjeni na skalnem napisu na Sinaju med vladavino Denovega naslednika Semerketa.[3][13][14]

Leta 18–22 na kairskem fragmentu C5

Več dogodkov je omenjenih na fragmentih Kamna iz Palerma. Na Oksfordskem fragmentu so omenjeni naslednji dogodki:

  • 4. leto: Prvo štetje zlata.
  • 5 leto: Spremljanje Hora; drugi popis živine.
  • 6. leto: ...(poškodovano)... Rehita
  • 7. leto: Spremljanje Hora; tretji popis živine.[15]

Kairski fragment C5 omenja:

  • 18. leto: Izdelava kipa oginje Ver-Vadžet.
  • 19. leto: Udar na ljudstvo Setjet.
  • 20. leto: Ustvarjenje fetiša boginje Mafdet; postavitev stebrov v Sentju.
  • 21. leto: Udar ne ljudstvo Tjesem.
  • 22. leto: Obisk kraljeve posesti v Semer-Netjeru; prvo praznovanje Hebsed.[16]

Največji fragment Kamna iz Palerma omenja:

  • 28. leto: Obisk Ptahovega templja … (ostali del manjka).
  • 29. leto: Udar na ljudstvo Iuntju.
  • 30. leto: Pojava kralja Spodnjega in Gornjega Egipta; drugo praznovanje Hebsed.
  • 31. leto: Načrtovanje gradnje vzhodnega in zahodnega kanala skozi pokrajino Rehits.
  • 32. leto: Drugo praznovanje praznika Djet.
  • 33. leto: Napenjanje vrvi (ustanovitvena ceremonija)[17] za božansko trdnjavo Isut-Netjeru (prestoli bogov).
  • 34. leto: Napenjanje vrvi za kraljevo palačo božanske trdnjave Isut-Netjeru, ki ga je opravil visoki svečenik Sešata.
  • 35. leto: Inavguracija svetih jezer v božanski trdnjavi Isut-Netjeru; lov na kraljevskega povodnega konja.
  • 36. leto: Bivanje v Nenj-nesw (Heracleopolis Magna) in na jezeru boga Herišefa.
  • 37. leto: Potovanje z jadrnico do Sah-Setnija; ustanovitev/uničenje mesta Ver-Ka.
  • 38. leto: Izdelava kipa boga Seda.
  • 39. leto: Pojava kralja Spodnjega in Gornjega Egipta; prva dirka svetega bika Apisa.
  • 40. leto: Izdelava kipov boginj Sešat in Mafdet.
  • 41. leto: Pojava kralja Spodnjega in... (ostanek manjka).[11][18]

Drugo praznovanje Hebsed (prestolni jubilej) je potrjeno v napisih na več kamnitih posodah z Denovega pokopališča.[19]

Grobnica[uredi | uredi kodo]

Rekonstruiran vhod v Denovo grobnico v Umm el-Qa'abu v Abidu

Den je bil pokopan v grobnici T na pokopališču Umm el-Qa'ab pri Abidu, kjer so pokopani tudi drugi kralji Prve egipčanske dinastije.[20] Grobnica T je ena od največjih in najbolj dodelanih na tem pokopališču in prva s stopniščem in tlemi iz granita.[21]

Grobnica T je bila prva, ki je imela vhod po stopnišču. Starejše grobnice so imele vhod skozi strop. Grobnica se je do Denove smrti morda uporabljala kot skladišče za presežke dobrin.[22] Je tudi prva grobnica s kamnitimi arhitekturnimi elementi, ki so bili pred tem izdelani iz zidakov iz blata.[22] V prvotni postavitvi so bila na polovici stopnišča lesena vhodna vrata, pred vhodov v pogrebno sobo pa pokončna drsna vrata, ki naj bi zadržala roparje.[23] Tla so bila tlakovana z rdečim in črnim granitom iz Asuana, ki se je v velikem obsegu tokrat uporabil prvič.

V grobnici so odkrili dvajset etiket iz ebenovine in slonove kosti.[22] Na etiketah so prve znane upodobitve vladarja z dvojno krono Egipta in tek med obrednimi stelami kot del praznovanja Sed.[22] V grobnici so odkrili tudi pečate, ki potrjujejo obstoj najzgodnejših egipčanskih kraljev.

Okoli grobnice so grobovi 136 mož in žena,[21] ki so bili pokopani istočasno s kraljem. Domneva se, da so bili njegovi služabniki. Preiskave nekaj okostij kažejo, da so bili zadavljeni kot del žrtvovanja, običajnega za vladarje Prve dinastije. Po koncu dinastije je žrtvovanje prenehalo. V grobnice so začeli prilagati pogrebne figurice – ušabtije, ki so namesto ljudi skrbeli za kralje v njihovem posmrtnem življenju.[23]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. William Gillian Waddell. Manetho. The Loeb Classical Library, Volume 350. Harvard University Press, Cambridge (Mass.) 2004 (Reprint), str. 33–37. ISBN 0-674-99385-3.
  2. Alan H. Gardiner. The Royal Canon of Turin. Griffith Institute of Oxford, Oxford (UK) 1997, str. 15 in Preglednica I. ISBN 0-900416-48-3.
  3. 3,0 3,1 3,2 Wolfgang Helck. Untersuchungen zur Thinitenzeit. Ägyptologische Abhandlungen, Volume 45. Harrassowitz, Wiesbaden 1987, str. 124, 160-162, 212- 214. ISBN 3-447-02677-4.
  4. 4,0 4,1 4,2 Toby Wilkinson. Early Dynastic Egypt. Routledge, London/New York 1999, str. 74-75. ISBN 0-415-18633-1.
  5. Dietrich Wildung. Die Rolle ägyptischer Könige im Bewusstsein ihrer Nachwelt, str. 22-31.
  6. Walter Bryan Emery. Ägypten, Geschichte und Kultur der Frühzeit 3200-2800 v. Chr. Fourier, München 1964, str. 90.
  7. Alan Henderson Gardiner. Egypt of the Pharaohs. Oxford University Press, Oxford (UK) 1980, str. 401-402. ISBN 0-19-500267-9.
  8. Nicolas Grimal. A History of Ancient Egypt. Wiley-Blackwell, Weinheim 1994, str. 53-54. ISBN 978-0-631-19396-8.
  9. 9,0 9,1 Silke Roth (2001). Die Königsmütter des Alten Ägypten : von der Frühzeit bis zum Ende der 12. Dynastie. Wiesbaden : Harrassowitz. str. 18-23. ISBN 3-447-04368-7. 
  10. Dietrich Wildung. Die Rolle ägyptischer Könige im Bewußtsein ihrer Nachwelt, Volume 1. Münchener Ägytologische Studien 17. Dt. Kunstverlag, Munich-Berlin 1969, str. 22–31.
  11. 11,0 11,1 Siegfried Schott. Altägyptische Festdaten. Verlag der Akademie der Wissenschaften und der Literatur, Mainz 1950. Akademie der Wissenschaften und der Literatur Mainz - Abhandlungen der Geistes- und Sozialwissenschaftlichen Klasse 1950, Vol. 10, ISSN 0002-2977.
  12. Pierre Tallet. Zone Miniere Pharaonique du Sud Sinai, I, Catalogue complémentaire des inscriptions du Sinaï. Kairo 2012, str. 16-18, no. 1-3. ISBN 978-2724706291.
  13. R.B. Parkinson, Whitfield Diffie, Mary Fischer, R.S. Simpson. Cracking Codes: the Rosetta Stone and Decipherment; Band 2. California Press, New York 1999, str. 74. ISBN 0-520-22248-2.
  14. A.J. Spencer. Early Dynastic Objects, Catalogue of the Egyptian Antiquities in the British Museum, London 1980, str. 65, predmet št. 460. ISBN 0-7141-0927-4.
  15. Toby A.H. Wilkinson. Royal Annals of Ancient Egypt: The Palermo Stone and its Associated Fragments. Taylor and Francis, London 2000, str. 248-252. ISBN 978-0-7103-0667-8.
  16. Toby A.H. Wilkinson. Royal Annals of Ancient Egypt: The Palermo Stone and its Associated Fragments. Taylor and Francis, London 2000,str. 202-203. ISBN 978-0-7103-0667-8.
  17. Siegfried Schott. Altägyptische Festdaten. Verlag der Akademie der Wissenschaften und der Literatur, Mainz/Wiesbaden 1950, str. 59–67.
  18. Toby A.H. Wilkinson. Royal Annals of Ancient Egypt: The Palermo Stone and its Associated Fragments. Taylor and Francis, London 2000, str. 108–176. ISBN 978-0-7103-0667-8.
  19. Günther Dreyer. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo (MDAIK), Vol. 46 (1990); str. 80; predmet 9.
  20. Clayton, Peter A. Chronicle of the Pharaohs: The Reign-by-Reign Record of the Rulers and Dynasties of Ancient Egypt. str. 24. Thames & Hudson. 2006. ISBN 0-500-28628-0.
  21. 21,0 21,1 Adams, Barbara, Ciałowicz, Krzysztof M. Protodynastic Egypt. str. 65. Shire Egyptology. 1988. ISBN 0-7478-0357-9.
  22. 22,0 22,1 22,2 22,3 Shaw, Ian, Nicholson, Paul. The Dictionary of Ancient Egypt. str. 84. Harry N. Abrams, Inc. 1995. ISBN 0-8109-9096-2.
  23. 23,0 23,1 Shaw, Ian. The Oxford History of Ancient Egypt. str. 68. Oxford University Press. 2000. ISBN 0-19-280458-8.
Den (faraon)
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Djet
Faraon Starega Egipta
okoli 2970 pr. n. št.
Naslednik: 
Adžib