Šepseskare

Šepseskare
Sisires
Risba odtisa Šepseskarejevega bronastega valjastega pečatnika s štirimi stolpci napisov; dva se začneta z njegovim Horovim imenom Sekenkav
Faraon
Vladavina	Trajanje nezanesljivo: najverjetneje manj kot eno leto ali sedem let sredi 25. stoletja pr. n. št. (Peta dinastije)
Predhodnik	nezanesljiv, Neferefre (najverjetneje) ali Neferirkare Kakai
Naslednik	nezanesljiv, Njuserre Ini (najverjetneje) ali Neferefre
Vladarski nazivi
Oče	zelo nezanesljiv in sporen: Sahure, Neferirkare Kakai ali Neferefre
Mati	nezanesljiva, morda Meretnebti
Spomeniki	nedokončana ploščad v severnem Abusiru, ki predstavlja najzgodnejšo fazo gradnje piramide

Šepseskare ali Šepseskara (poslovenjeno Plemenita je Rajeva duša) je bil četrti ali peti vladar Pete dinastije (2498 pr. n. št.–2345 pr. n. št.) Starega egipčanskega kraljestva. Vladal je sredi 25. stoletja pr. n. št. in bil verjetno lastnik nedokončane piramide v Abusirju, ki je bila opuščena že v najzgodnejših fazah gradnje.

Po podatkih v primarnih virih je vladal sedem let. Njegov predhodnik naj bi bil Neferirkare Kakai, naslednik pa Neferefre. Če je to res, je bil četrti faraon Pete dinastije. Šepseskare je najbolj nejasen vladar iz te dinastije, zato egiptolog Miroslav Verner trdi, da je vladal samo nekaj mesecev, verjetno za Neferefrejem. Njegova trditev temelji na stanju in lokaciji njegove nedokončane piramide in zelo majhnem številu z njim povezanih najdb.

Šepseskarejeve vezi z njegovim predhodnikom in naslednikom niso zanesljivo znane. Verner ga ima za Sahurejevega sina in brata Neferirkare Kakaia, ki je po nenadni smrti svojega predhodnika in morda nečaka zasedel egipčanski prestol. Kmalu zatem je morda nepričakovano umrl ali ga je odstavil eden od nečakov, bodoči faraon Njuserre Ini. Mogoče je tudi, da je bil uzurpator, ki ni bil član vladarske družine.

Dokazi

Primarni viri

Šepseskare je bil četrti ali peti vladar Pete egipčanske dinastije. V tistem času je bil Egipt združen. Njegova prestolnica je bil Memfis. Število z njim povezanih najdb je zelo majhno. Znana sta samo dva valjasta pečatnika. Prvi od njiju je iz brona. Na njem je njegovo Horovo ime. Odkrili so ga v zgodnjem 20. stoletju v Memfisu.

Drugi pečatnik je neznanega izvora. Izdelan je iz črnega serpentinita in se bere »Šepseskare, ljubljenec bogov, Šepseskare, ljubljenec (boginje) Hator«. Razen omenjenih pečatnikov se Šepseskareju pripisuje še pet fragmentov odtisov njegovega pečata v glini, odkritih v Abusirju, in šest drugih fragmentov iz pogrebnega templja in Svetišča noža Neferefrejeve piramide, prav tako v Abusirju. Fragmenti so morda odtisi različnih pečatnikov in so bili najverjetneje odtisnjeni na vratih skladiščnih prostorov v templju.

Risba skarabejskega pečata, ki se bere »Šepseskare«[sic], vendar je verjetno iz saitskega obdobja

Obstaja tudi en sam skarabejski pečat z napisim »Šepseskare«[sic], ki ga je egiptolog Flinders Petrie na koncu 19. stoletja pripisal Šepseskareju. Sodobni egiptologi v to ne verjamejo in po slogu pečat datirajo v mnogo kasnejše saitsko obdobje (685–525 pr. n. št.). Pečat bi lahko pripadal Gemenefhonsbak Šepeskareju, nejasnemu in nepomembnemu kraljiču Tanisa iz obdobja Petindvajsete dinastije (760–656 pr. n. št.).

Zgodovinski viri

Šepseskare je omenjen samo na Sakarskem seznamu kraljev (vnos 28). Seznam je bil napisan v obdobju Ramzesa II. (1279–1213 pr. n. št.), se pravi okoli 1200 let po Šepseskarejevi smrti. Vladarji so razvrščeni po naslednjem zaporedju: Neferikare → Šepseskare → Neferkare (različica imena Neferefre). Na Abidoškem seznamu kraljev, napisanem med vladavino Setija I. (1294–1279 pr. n. št.), je Šepseskare izpuščen. Na Torinskem seznamu kraljev je na mestu, kjer bi morala biti Šepseskare in Nefrkare, papirus uničen, zato je bil Šepseskare na tem seznamu morda omenjen. Dolžino vladanja enega od obeh manjkajočih vladarjev je še mogoče prebrati. Prebere se lahko kot eno leto, enajst let ali en do štiri mesece. Vladavine ni mogoče zanesljivo pripisati nobenemu od obeh vladarjev.

Šepseskare je zelo verjetno omenjen v Egiptiaki (Zgodovina Egipta), ki jo je v 3. stoletju pr. n. št. med vladavino Ptolemaja II. (283–246 pr. n. št.) napisal egipčanski svečenik Maneton. Ohranjen ni noben izviren izvod Egiptiake. Njena vsebina je znana samo iz kasnejših zapisov Seksta Julija Afričana in Evzebija. Afričan piše, da so v Egiptiaki vladarji sredi Pete dinastije razvrščeni v zaporedju Neferheres → Sisires → Heres. Za Neferheresa in Heresa velja, da sta helenizirani imeni Neferirkareja in Neferkareja (Neferefreja). Sisires bi zato lahko bil Šepseskare, kar bi se ujemalo s Sakarskim seznamom kraljev. Po Afričanu je Maneton Sisiresu pripisal sedem let vladanja, medtem ko mu drugi viri, ki se sklicujejo na Manetona, pripisujejo devet let.

Vladanje

Kronološki položaj

Tloris abusirske nekropole. Nedokončana piramida se pripisuje Šepseskareju. Rdeča črta nakazuje smer proti Heliopolisu in kaže, da so bile Sahurejeva, Neferirkare Kakaijeva in Neferefrejeva piramida poravnane v tej smeri (približno proti severu).

Relativni in absolutni kronološki položaj Šepseskarejevega vladanja sta nezanesljiva. Sakarski seznam kraljev ga omenja kot Neferirkarejevega naslednika in Neferefrejevega predhodnika. To zaporedje vladarjev se je ustalilo tudi med egiptologi.

Češki egiptolog Miroslav Verner na osnovi izsledkov iz 1980. let zagovarja hipotezo, da je bil Šepseskare Neferefrejev naslednik in ne predhodnik. Verner v zagovor svoje hipoteze poudarja prisotnost več glinastih pečatov s Šepseskarejevim Horovim imenom Sehemkau, ki pomeni »On, čigar privlačnost je močna«, v najstarejšem delu Neferefrejevega pogrebnega templja, ki ni bil zgrajen »pred Neferefrejevo smrtjo«. To naj bi pomenilo, da je Šepseskare vladal za in ne pred Neferefrejem. Vernerjev drugi argument je poravnanost Sahurejeve, Neferirkare Kakaijeve in Neferefrejeve piramide s smerjo proti Heliopolisu, tako kot tri piramide v Gizi. Šepseskarejeva nedokončana piramida ne stoji na črti proti Heliopolisu, kar kaže, da se je začela graditi kasneje. Verner je opazil tudi to, da je imel Neferefre sina, ki je bil ob njegovi smrti star okoli dvajset let in bil zato zelo primeren za prestolonaslednika, zato je Šepseskare zasedel egipčanski prestol za njim in ne pred njim.

Trajanje

Verner je v člankih leta iz 2000 in 2001 trdil, da je Šepseskare vladal samo nekaj mesecev in ne toliko, kot je trdil Maneton. Enako je že leta 1988 trdil francoski egiptolog Nicolas Grimal. Njune trditve temeljijo na času, potrebnem za gradnjo temeljev njegove njegove nedokončane piramide. V nasprotju z drugimi vladarji iz Pete dinastije, se Šepseskarejevo ime ne pojavlja niti v osebnih imenih podložnikov niti v imenih kultnih posesti niti v nazivih in biografijah državnih uradnikov, kar kaže, da je vladal zelo malo časa. Vernerjevi argumenti so bili očitno dovolj trdni, da so prepričali tudi druge egiptologe.

Družina

Znanstvenik Slike Roth domneva, da je bil Šepseskare sin Naferirkare Kakaija in Neferefrejev brat. Verner v nasprotju z njim trdi, da je bil sin faraona Sahureja, ki je prevzel oblast po prezgodnji Neferefrejevi smrti. Miroslav Verner in Tarek El Avdija sta leta 2005 odkrila, da sta Sahure in njegova žena Meretnebti imela sinova Raneferja in Nečerirenreja, za katera sta domnevala, da sta bila dvojčka. Avtorja špekulirata, da je po Raneferjevi in Neferefrejevi smrti poskušal oblast prevzeti Nečerirenre. Iz tega je mogoče zaključiti, da je Šepseskare Nečerirenrejevo prestolno ime. Njegovo vladanje se je končalo ali s prezgodnjo smrtjo ali pa mu je oblast prevzel Neferefrejev mlajši brat Njuserre Ini.

Gradnje

Piramida

Za nedokončano piramido v severnem delu Abusirja med Userkafovim svetiščem in Sahurejevo piramido velja, da je pripadala faraonu Šepseskareju. Odkrita je bila leta 1980. Zanjo velja, da je bila njena gradnja ustavljena že po nekaj tednih ali mesecih. Tehnika gradnje je podobna tehniki vseh piramid iz Pete dinastije. Iz temeljev je moč sklepati, da bi bila visoka okoli 73 m, podobno kot piramida Neferirkare Kakaija.

Pogrebni tempelj

Šepseskare je morda nadaljeval gradnjo pogrebnega kompleksa svojega predhodnika. Neferefre je vladal zelo malo časa, zato v njegovi piramidi ni bil zgrajen niti pogrebni prostor. Piramida je bila zato na hitro preurejena v mastabo, pogrebno svetišče pa je bilo dokončano med Njuserrejevo vladavino. Šepseskarejevi pečati v najstarejšem delu svetišča morda kažejo, da je ta del zgradil on. Dokazi niso zanesljivi, ker bi lahko bili na skrinjah, ki so jih tja prinesli kasneje. V svetišču so namreč odkrili tudi pečate faraonov Userkafa, Sahureja in Nefereikare Kakaija, ki so umrli pred Neferefrejevo vladavino.

Viri

• Arnold, Dorothea (19. julij 1999). »Old Kingdom Chronology and List of Kings«. Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno 31. januarja 2015.
• Baker, Darrell (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. ISBN 978-1-905299-37-9.
• von Beckerath, Jürgen (1997). Chronologie des pharaonischen Ägypten (v nemščini). Münchner ägyptologische Studien, Band 46, Verlag Phillip von Zabern in Wissenschaftliche Buchgesellschaft. ISBN 978-3-8053-2310-9.
• von Beckerath, Jürgen (1999). Handbuch der ägyptischen Königsnamen (v nemščini). Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz : Philip von Zabern. ISBN 978-3-8053-2591-2.
• :Clayton, Peter (1994). Chronicle of the Pharaohs. Thames & Hudson. ISBN 978-0-500-05074-3.
• Daressy, Georges Émile Jules (1915). »Cylindre en bronze de l'ancien empire«. Annales du Service des Antiquités de l'Égypte. 15.
• El Awady, Tarek (2006). »The royal family of Sahure. New evidence.«. V Bárta, Miroslav; Krejčí, Jaromír (ur.). Abusir and Saqqara in the Year 2005. Proceedings of the Conference Held in Prague (June 27 – July 5, 2005). Prague: Academy of Sciences of the Czech Republic, Oriental Institute. str. 198–203. ISBN 978-80-7308-116-4.
• Gardiner, Alan (1988). Royal Canon of Turin. Griffith Institute, new edition. ISBN 978-0-900416-48-4.
• Grimal, Nicolas (1988). Histoire de l'Egypte ancienne (v francoščini). Fayard. ISBN 978-2-7028-2142-8.
• Hawass, Zahi; Senussi, Ashraf (2008). Old Kingdom Pottery from Giza. American University in Cairo Press. ISBN 978-977-305-986-6.
• Hayes, William (1978). The Scepter of Egypt: A Background for the Study of the Egyptian Antiquities in The Metropolitan Museum of Art. Vol. 1, From the Earliest Times to the End of the Middle Kingdom. New York: Metropolitan Museum of Art. OCLC 7427345.
• Hornung, Erik; Krauss, Rolf; Warburton, David, ur. (2012). Ancient Egyptian Chronology. Handbook of Oriental Studies. Leiden, Boston: Brill. ISBN 978-90-04-11385-5. ISSN 0169-9423.
• Jacquet-Gordon, Helen (1962). Les noms des domaines funéraires sous l'ancien empire égyptien (v francoščini). Le Caire : Imprimerie de l'Institut français d'archéologie orientale. OCLC 18402032.
• Kaplony, Peter (1981). Die Rollsiegel des Alten Reiches. Katalog der Rollsiegel II. Allgemeiner Teil mit Studien zum Köningtum des Alten Reichs II. Katalog der Rollsiegel A. Text B. Tafeln (v nemščini). Bruxelles: Fondation Egyptologique Reine Élisabeth. ISBN 978-0-583-00301-8.
• Kratovac, Katarina (6. junij 2008). »Archaeologists Uncover 4,000-Year-Old Missing Egyptian Pyramid« (tiskovna objava). Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2016. Pridobljeno 31. januarja 2015.
• Krejčí, Jaromír; Arias Kytnarová, Katarína; Odler, Martin (2015). »Archaeological excavation of the mastaba of Queen Khentkaus III (Tomb AC 30)« (PDF). Prague Egyptological Studies. Czech Institute of Archaeology. XV: 28–42.
• Lehner, Mark (2008). The Complete Pyramids. Thames & Hudson. ISBN 978-0-500-28547-3.
• Lloyd, Alan (2010). Lloyd, Alan (ur.). A Companion to Ancient Egypt. Volume I. Wiley-Blackwell. ISBN 978-1-4051-5598-4.
• Malek, Jaromir (1982). »The special features of the "Saqqara king list"«. Journal of the Society for the Study of Egyptian Antiquities (JSSEA). 12: 21–28.
• Mariette, Auguste (1889). Maspero, Gaston (ur.). Les Mastabas de l'Ancien Empire, Fragments du Dernier Ouvrage d'Auguste Édouard Mariette (v francoščini). Paris. OCLC 2654989.
• O'Mara, Patrick (1997). »Manetho and the Turin Canon: A Comparison of Regnal Years«. Göttinger Miszellen. 158: 49–61.
• Petrie, Flinders; Mahaffy, J. P.; Milne, J. G.; Lane-Poole, S. (1905). A History of Egypt, Volume I. From the Ist to the XVIth Dynasties. London: Methuen & Co. OCLC 27060979.
• Altenmüller, Hartwig (2001). »Fifth Dynasty«. V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 2. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-510234-5.
• Rice, Michael (1999). Who is who in Ancient Egypt. Routledge London & New York. ISBN 978-0-203-44328-6.
• Roth, Silke (2001). Die Königsmütter des Alten Ägypten von der Frühzeit bis zum Ende der 12. Dynastie. Ägypten und Altes Testament. Zv. 46. Wiesbaden: Harrassowitz. ISBN 978-3-447-04368-7.
• Shaw, Ian, ur. (2000). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-815034-3.
• Strudwick, Nigel (2005). Texts from the Pyramid Age. Society of Biblical Literature, annotated edition. ISBN 978-1-58983-138-4.
• Verner, Miroslav (1982). »Excavations at Abusir. Season 1980/1981 - Preliminary Report«. Zeitschrift für ägyptische Sprache und Altertumskunde. 109: 75–78.
• Verner, Miroslav (1997). »Further thoughts on the Khentkaus problem« (PDF). Discussions in Egyptology. Zv. 38. str. 109–117. ISSN 0268-3083.
• Verner, Miroslav (1999). Die Pyramiden (v nemščini). Rowohlt, Reinbek. ISBN 978-3-499-60890-2.
• Verner, Miroslav (2000). »Who was Shepseskara, and when did he reign?«. V Bárta, Miroslav; Krejčí, Jaromír (ur.). Abusir and Saqqara in the Year 2000 (PDF). Prague: Academy of Sciences of the Czech Republic, Oriental Institute. str. 581–602. ISBN 978-80-85425-39-0. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. februarja 2011.
• Verner, Miroslav (2001). »Archaeological Remarks on the 4th and 5th Dynasty Chronology« (PDF). Archiv Orientální. 69 (3): 363–418.
• Verner, Miroslav (2002). The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments. Grove Press. ISBN 978-0-8021-3935-1.
• Verner, Miroslav (2003). Abusir: The Realm of Osiris. The American University in Cairo Press. ISBN 978-977-424-723-1.
• Wright, Jonathan (5. junij 2008). »Eroded pyramid attributed to early pharaoh« (tiskovna objava). Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. aprila 2015. Pridobljeno 7. februarja 2015.

Šepseskare Peta dinastija
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Neferefre ali Neferirkare Kakai	Faraon Egipta sredi 25. stoletja pr. n. št.	Naslednik:  Njuserre Ini ali Neferefre