Sobekhotep I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Sehembre Hutavi Sobekhotep ali Sobekhotep I., v večini virov Amenemhet Sobekhotep, v starejših virih Sobekhotep II., je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta. Vladal je najmanj tri leta okoli 1800 pr. n. št. Njegov kronološki položaj je precej sporen, ker se kot Sobekhotep I. šteje za prvega vladarja Trinajste dinastije, kot Sobekhotep II. pa za dvajsetega vladarja te dinastije. Trenutno prevladuje mnenje, da je bil ustanovitelj dinastije.[1][3] Leta 2013 so v Abidosu odkrili domnevno njegovo grobnico, vendar domneva še ni dokončno potrjena.[4]

Dokazi[uredi | uredi kodo]

Titularij Sehemre Hutavi Sobekhotepa na reliefu v pogrebnem templju Mentuhotepa II. v Deir el-Bahariju[5]

Sehemre Hutavi Sobekhotep je dobro dokazan v primarnih virih. Prvič je omenjen na Kahunskem papirusu IV, ki je zdaj v Petriejevem muzeju egipčanske arheologije v Londonu (UC32166).[1] Papirus je popis gospodinjstva svečenika-lektorja v prvem letu faraonovega vladanja. Na papirusu je omenjeno tudi rojstvo sina svečenika-lektorja v 40. letu vladanja faraona, ki bi lahko bil samo Amenemhet III.[6] Zapis potrjuje domnevo, da je Sobekhotep I. vladal kmalu za Amenemhetom III.

Razen tega zapisa je znanih tudi več arhitekturnih elementov s Sobekhotepovim titularijem: fragment Hebsedove kapele iz Medamuda, tri preklade vrat iz Deir el-Baharija in Medamuda, arhitrav iz Luksorja in podboj iz Mehanmuda, ki je zdaj v Louvreu. Iz Semne in Kumne v Nubiji so trije zapisi o vodostaju Nila, ki jih pripisujejo Sobekhotepu I. Najkasnejši je iz četrtega leta njegovega vladanja, kar pomeni, da je vladal najmanj tri cela leta.[1][7] Med manjše artefakte, ki omenjajo Sobekhotepa, spadajo valjast pečatnik iz Gebeleina, rezilo tesle, kipec iz Kerme in koralde iz fajanse, ki so zdaj v Petriejevem muzeju (UC 13202).[1][8][9]

Domnevna grobnica[uredi | uredi kodo]

Med izkopavanji v Abidosu leta 2013, ki jih je vodil Josef W. Wegner z Univerze Pensilvanija, so odkrili grobnico faraona z imenom Sobekhotep. V več poročilih po letu 2014 naj bi to bil Sobekhotep I.[10][11][12][13][14][15] Kasnejše raziskave so pokazale, da je grobnica verjetno pripadala Sobekhotepu IV.[4]

Kronološki položaj[uredi | uredi kodo]

Risba pečata, ki se bere: "Sin Raja, Sobekhotep Amenemhet, ljubljenec Sobek-Raja, gospodar Iu-miteru".[16]

Egiptologi niso povsem soglasni o položaju Sobekhotepa I. znotraj Trinajste dinastije. Prestolno ime Sehembre Hutavire je na Torinskem seznamu kraljev ime 19. vladarja Trinajste dinastije. Zapisi o vodostajih Nila z njegovo podobo na papirusu, odkritem v El-Lahunu, kažejo, da so morda iz zgodnje Trinajste dinastije. Na obeh dokumentih so omenjeni samo vladarji iz pozne Dvanajste in zgodnje Trinajste dinastije.

Na Torinskem seznamu kraljev je Hutavire omenjen samo kot prvi faraon iz Trinajste dinastije. Egiptolog Kim Ryholt domneva, da je pisar zamenjal ime Sehemre Hutavi s Hutavire, kot se je imenoval faraon Vegaf.[1] Prepoznavanje Sehemre Hutavija na drugih napisih je težavno, ker so se tako imenovali najmanj trije faraoni: Sehemre Hutavi Sobekhotep, Sehemre Hutavi Pantjeni in Sehemre Hutavi Habau.

Iz imena Amenemhet Sobekhotep so egiptologi sklepali, da je bil sin Amenemheta IV., predzadnjega faraona Dvanajste dinastije. Njegovo ime se namreč lahko bere tudi "Amenemhetov sin Sobekhotep". Sobekhotep bi zato lahko bil brat Sehemkare Sonbefa, drugega vladarja Trinajste dinastije.[17] Drugi egiptologi ime Amenemhet Sobekhotep berejo kot dvojno ime. Dvojna imena so bila v Dvanajsti in Trinajsti dinastiji kar pogosta.[18]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800–1550 BC. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
  2. Thomas Schneider po Detlefu Frankelu: Lexikon der Pharaonen, str. 255.
  3. Darrell D. Baker. The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I – Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. ISBN 978-1-905299-37-9, 2008, str. 443.
  4. 4,0 4,1 Josef W. Wegner. "A Royal Necropolis at Abydos." Near Eastern Archaeology 78 (2; 2015): 70.
  5. Édouard Naville (1907). The XIth dynasty temple at Deir el-Bahari, PART II. available copyright-free online
  6. Ryholt, 1997 SIP, str. 315.
  7. Nicolás Grimal. A History of Ancient Egypt. Wiley-Blackwell, 1994, str. 183–184.
  8. Sekhemre Khutawy Sobekhotep, the Petrie Museum. Digitalegypt.ucl.ac.uk. Pridobljeno 10. januarja 2014.
  9. Faience bead of Sekhemre Khutawy. Petrie Museum.
  10. Giant Sarcophagus Leads Penn Museum Team in Egypt To the Tomb of a Previously Unknown Pharaoh. Penn Museum. Pridobljeno 17. januarja 2014.
  11. King Sobekhotep I Tomb discovered in Sohag. State Information Services. 7. januar 2014. Pridobljeno 8. januarja 2014.
  12. Stephen Adkins (7. januar 2014). Pennsylvania Researchers Discover Tomb of Egypt's First King of 13th Dynasty. University Herald. Pridobljeno 8. januarja 2014.
  13. US diggers identify tomb of Pharoah Sobekhotep I. Times Live. South Africa. 6. januar 2014. Pridobljeno 8. januarja 2014.
  14. Archaeologists discover tomb of Pharoah Sobekhotep I in Egypt. Voice of Russia. 7. januar 2014. Pridobljeno 8. januarja 2014.
  15. Stark, Florian (7. januar 2014). Pharaonengrab aus apokalyptischen Zeiten entdeckt. Die Welt. Pridobljeno 8. januarja 2014.
  16. Percy Newberry (1908). Scarabs an introduction to the study of Egyptian seals and signet rings. available online copyright free
  17. Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.
  18. Stephen Quirke. In the Name of the King: on Late Middle Kingdom Cylinders. Timelines, Studies in Honour of Manfred Bietak, Leuven, Paris, Dudley, MA. ISBN 90-429-1730-X, str. 263-264.
Sobekhotep I.
Trinajsta egipčanska dinastija
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
negotov,
Sobekneferu
ali
Sedžefkare
Faraon Egipta
1803–1800 pr. n. št.
ali
1724–1718 pr. n. št.
Naslednik: 
negotov,
Sonbef
ali
Hendžer