Narmer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Narmer
King Narmer.jpg  *
Narmer na Narmerjevi paleti
Faraon Starega Egipta
Obdobje vladanja okoli 31. stoletja pr. n. št.
Predhodnik Najverjetneje Ka ali morda Škorpijon II.
Naslednik Hor-Aha
Zakonec Morda Neithotep
Potomci Morda Hor-Aha in Neithotep
Hiša Prva dinastija
Rojstvo
Smrt 3125 pr. n. št.
Pokop Grobnici B17 in B18, Umm el-Qa'ab

Narmer je bil staroegipčanski vladar iz zgodnjega dinastičnega obdobja,[1] morda naslednik preddinastičnega kralja Kaja ali morda Škorpijona I.. Nekateri zgodovinarji ga imajo za združitelja Egipta ter ustanovitelja in hkrati prvega faraona Prve dinastije.

Identiteta[uredi | uredi kodo]

Narmerjeva identiteta je še vedno predmet razprav, čeprav med egiptologi prevladuje mnenje, da je istoveten s faraonom Menesom, ki v egipčanskih zapisih velja za prvega kralja in združitelja Starega Egipta. Narmerjevo istovetenje z Menesom temelji na Narmerjevi paleti in dveh pečatih z abidske nekrolope Umm el-Qa'ab, ki ga prikazujejo kot kralja prve dinastije.

Prvo leto Narmerjeve vladavine so običajno datira v obdobje okoli leta 3100 pr. n. št.[2][3] Druge ocene, ki temeljijo na zgodovinskih metodah in datiranju z radioaktivnim ogljikom 14, ga umeščajo v obdobje 3273–2987 pr. n. št.

Ime[uredi | uredi kodo]

Narmerjevo ime je sestavljeno iz hieroglifov za soma (n'r)[1] in dleto (mr), ki se po načelih rebusa bereta Narmer. Beseda se včasih prevaja kot »pobesneli som«,[4] vendar za takšen prevod ni splošnega soglasja. Drugi prevodi imena vključujejo besede jezen, borben, nasilen, boleč, besen, slab, hudoben, oster in grozeč ali bodeč som.[5][6][7] Nekateri znanstveniki imajo za branje njegovega imena povsem drugačen pristop in v ime sploh ne vključujejo izraza som,[8][9][10] vendar tudi njihov pristop ni soglasno sprejet.

Narmerjevo ime je pogosto zapisano v skrajšani obliki samo s simbolom soma, ki je včasih stiliziran in v nekaterih primerih prikazan samo z vodoravno črto.[11] Zdi se, da je poenostavljeno črkovanje povezano s kontekstom. V v steno vklesanih serekih in na uradnih pečatih sta vedno zapisana oba simbola, na črepinjah in kamnih pa se v večini primerov pojavljata samo som ali poenostavljena različica imena.

Odkrili so tudi dve alternativni črkovanji Narmerjevega imena. Na pečatu iz Tarkana je v njegovem sereku dvema simboloma za Narmerja dodan znak za ptiča (tjay, Gardinerjev simbol G47). Zapis se tolmači kot »možati Narmer«.[12] Ilona Regulski[13] se s tem ne strinja in trdi, da »znak tjay - ptič ni integralni del kraljevega imena, ker se pojavlja zelo redko«. Gordon[14] domneva, da posebni znak ni del njegovega imena in je bil v serek dodan »zaradi bolj skladnega videza«.

Na dveh pečatih iz abidske nekropole je njegovo ime zapisano na edinstven način. Na mestu, kjer bi ob znaku za soma pričakovali znak za dleto, je znak, katerega številni znanstveniki razlagajo kot živalsko kožo.[15] Po Dreyerju gre morda za soma z bikovim repom, podobno kot na Narmerjevi paleti, na kateri je Narmer prikazan z bikovim repom kot simbolom moči.

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Glava kralja, izklesana iz apnenca, za katero se domneva, da je Narmerjeva

V Petriejevem muzeju egipčanske arheologije v Londonu[16] je razstavljena glava zgodnjega egipčanskega kralja, izdelana iz apnenca, ki se zaradi podobnosti na Narmerjevi paleti šteje za Narmerjevo. Trditev ni na splošno sprejeta, ker bi glava lahko pripadala kralju Kufuju (Keopsu) iz Četrte dinastija.[17] Za Kufujevo jo šteje tudi Stevenson.[18] Charron[19] jo pripisuje neznanemu kralju iz tinitskega obdobja (prvi dve dinastiji), Wilkinson[20] pa domneva, da morda pripada kralju iz Druge dinastije.

Istovetenje z Menesom[uredi | uredi kodo]

Vprašanji »kdo je bil Menes« in »kdo je združil Egipt« sta navidezno zelo prepleteni, dejansko pa gre za povsem ločeni vprašanji. Združitev se pogosto pripisuje Narmerju po njegovi osvojitvi Spodnjega Egipta, medtem ko se Menesa tradicionalno šteje za prvega kralja Starega Egipta. Večina egiptologov meni, da sta Narmer in Menes ista oseba.

Rekonstrukcija Narmerjevega/Menesovega pečata iz Abidosa

Odgovora na vprašanji sta zapletena, ker je Narmer Horovo ime, Menes pa osebno ime (rojstno ime ali nisut-bitj). Na vseh seznamih božanskih in polbožanskih kraljev, ki so se začeli pojavljati v Novem kraljestvu, in skoraj vseh, ki se začenjajo z Menesom, je Menes omenjen kot prvi »človeški kralj«. Egiptologom povzroča težave usklajevanje arheoloških dokazov s Horusovimi imeni s seznami kraljev z osebnimi imeni.

Za dokazovanje ali je bil Menes Narmer ali Hor-Aha, obstajata dva ključna dokumenta. Prvi je Napis iz Nakade, na katerem so ob Hor-Ahovem sereku v očrtanem polju simboli, ki jih nekateri znanstveniki tolmačijo kot Menesovo ime. Drugi je pečat iz Abidosa, v katerem se izmenjujeta Narmerjev serek in šahovnica (mn), katero se tolmači kot okrajšavo za Menes. Noben dokaz, da je bil Menes Narmer ali Hor-Aha, ni niti prepričljiv niti dokončen.

Pečata, katera so leta 1985 in 1991 odkrili v Abidu v grobnicah Dena[21] in Kaaja[22] ali njuni bližini, vsebujeta sezname vladarjev, na katerih je Narmer prikazan kot prvi kralj, kateremu sledi Hor-Aha. Na Kaajevem pečatu je seznam vseh osmih kraljev, ki jih sodobni egiptologi štejejo za prvo dinastijo. Vrstni red je pravi in se začne z Narmerjem. Pečata s te nekropole trdno dokazujeta, da je bil Narmer prvi kralj prve dinastije, torej istoveten z Menesom.[23]

Združitev Egipta[uredi | uredi kodo]

Prednja stran Narmerjeve palete
Zadnja stran Narmerjeve palete

Na slavni Narmerjevi paleti, katero je v sezoni 1897-1898 v Hierakonpolu[24] odkril James E. Quibell, je Narmer na eni strani upodobljen s krono Gornjega Egipta, na drugi pa s krono Spodnjega Egipta, kar napeljuje k teoriji, da je prav on združil obe kraljestvi.[25] Takoj po odkritju palete so se začele razprave o tem ali je na njej prikazan resničen zgodovinski dogodek ali je zgolj simbolična. Paleta bi seveda lahko prikazovala resničen dogodek in bila hkrati simbolična.

Leta 1993 je Günter Dreyer v Abidu odkril seznam Narmerjevih vladarskih let, na katerem je opisan isti dogodek kot na Narmerjevi paleti. V prvi dinastiji so se leta označevala z imenom kralja in pomembnim dogodkom, ki se je zgodil v tistem letu. Etiketa leta, ki se je običajno pripenjala na posode z dobrinami, je vsebovala ime kralja, opis dogodka v tistem letu in podatek o vsebini posode. Etiketa za tisto leto dokazuje, da Narmerjeva paleta prikazuje resničen dogodek.[26] S to trditvijo se z nekaj izjemami strinja večina egiptologov.

Arheološki dokazi kažejo, da je bil Egipt vsaj delno združen že med vladavinama Narmerjevih neposrednih predhodnikov Kaja in Iri-Hora in morda že med vladavino Škorpijona I. nekaj generacij pred njim. Dokaz za vladavino Škorpijona I. v Spodnjem Egiptu izhaja iz njegove grobnice U-j v Abidu v Gornjem Egiptu, v kateri so našli etikete na dobrinah iz Spodnjega Egipta.[27] Ker etikete niso bile davčni dokument, lahko kažejo samo na trgovanje in ne na podložnost.

Med številom in porazdelitvijo napisov z imeni zgodnjih kraljev Gornjega Egipta v Spodnjem Egiptu in Kanaanu, ki je bil dostopen preko Spodnjega Egipta, in Narmerjevih napisov, je znatna razlika. Kajeve napise so odkrili na treh mestih v Spodnjem Egiptu in enem mestu v Kanaanu.[28] Število in porazdelitev Iri-Horovih napisov sta enaka Kajevim.[28][29] Narmerjeve sereke so našli na dvetih mestih v Spodnjem Egiptu in devetih mestih v Kanaanu, kar kaže, da je imel Narmer v Spodnjem Egiptu drugačno vlogo kot njegova neposredna predhodnika. Za prisotnost kraljev Gornjega Egipta v Spodnjem Egiptu pred Iri-Horom ni nobenega dokaza. Arheološki dokazi kažejo, da se je združevanje začelo pred Narmerjem in se končalo z zasedbo državic v severozahonni Nilovi delti, ki jo opisuje Narmerjeva paleta.[30]

Narmerjeva združitve Egiptov je bila očitno pomemben dogodek, ker ni omenjena samo na Narmerjevi paleti, ampak tudi na njegovem valjastem pečatniku,[31] seznamu let,[32] skrinjah[33] in kiju.[34]

Narmer v Kanaanu[uredi | uredi kodo]

Po Manetu je »Menes vodil pohod v tujino in slavno zmagal«. Če je omemba resnična in se nanaša na Narmerja, gre nedvomno za Kanaan, kjer so Narmerjev sereke odkrili na devetih različnih mestih. Egipčanska navzočnost v Kanaanu, katere začetek pripisujejo Narmerju, se je začela že dveto let pred tem.[35] Med njegovo vladavino je dosegla višek in po njegovi smrti hitro oslabela. Stiki med Egiptom in Kanaanom so se začeli proti koncu 5. tisočjetja pr. n. št. in se končali med vladavino druge dinastije.[36][37] Iz tega obdobja so v Kanaanu odkrili 33 egipčanskih serekov,[38] od katerih jih 20 pripisujejo Narmerju. Iz obdobja pred njim so odkrili samo en Kajev serek in napis z Iri-Horovim imenom.[39] Sereki iz obdobja pred Iri-Horom so ali generični in se ne nanašajo na določenega kralja ali pripadajo kraljem, ki v Abidosu niso billi dokazani.[37] Dokaz, da je za Narmerjem egipčanski vpliv v Kanaanu zelo hitro padel, je odkritje samo enega sereka njegovega naslednika Hor-Aha.[37] Poudariti je treba, da je celo ta primerek vprašljiv.[40] V Kanaanu so odkrili zelo malo serekhov kraljev iz preostanka prve in druge dinastije.[41]

Egipčansko prisotnost v Kanaanu najbolje prikazujejo najdbe egipčanske lončenine in kanaanske lončenine, izdelane v egipčanskem slogu. Najdbe ne kažejo samo na trgovske povezave ampak tudi na prisotnost egipčanskih kolonij.[42]

Oblika egipčanske oblasti v Kanaanu je bila v preteklosti predmet ostrih razprav med znanstveniki, ki so trdili, da je šlo za vojaško invazijo,[43] in tistimi, ki so trdili, da je šlo samo za trgovanje in kolonizacijo. Čeprav so prevladali slednji,[42][44] prisotnost utrdb v Tell es-Sakanu, zgrajenih v obdobju ničte in na začetku prve dinastije v skoraj popolnoma egipčanskem slogu kaže tudi na egipčansko vojaško prisotnost. [45]

Egipčanska prisotnosti v Kanaanu je bila neglede na njeno obliko za Stari Egipt zelo pomembna zaradi nadzora trgovanja s Kanaanom in preko njega. Narmer nadzora nad Kanaanom sprva verjetno ni vzpostavil z vojaško silo, zelo verjetno pa je z vojsko ponovno vzpostavil egipčansko oblast ali povečal svoj vpliv v regiji. Razen Manetove omembe in številnih Narmerjevih serekov v Kanaanu je nedavna rekonstrukcija Narmerjeve skrinje[46] pokazala, da je bila izdelana v spomin na njegov vojni pohod v Kanaan. Mogoče je tudi to, da je del tributa, ki so ga Kanaanci plačevali Egiptu. [47]

Neithotep[uredi | uredi kodo]

Narmerjevo in Hor-Ahovo ime so odkrili v grobnici, za katero so egiptologi prepričani, da je Neithotepina. Najdba je privedla do zaključka, da je bila Neithotep Narmerjeva kraljica in Hor-Ahova mati.[48] Njeno ime pomeni »Net je zadovoljen«, kar kaže, da je bila princesa Spodnjega Egipta in da se je Narmer z njo poročil po osvojitvi Spodnjega Egipta, da bi utrdil vezi med obema kraljestvoma.[48] Dejstvo, da je njena grobnica v Nakadi v Gornjem Egiptu, je nekatere egiptologe privedla do zaključka, da je bila potomka preddinastičnih vladarjev Nakade pred njeno vključitvijo v Gornji Egipt.[49] Domneva se tudi, da je bil Narmerjev kij izdelan v spomin na ta dogodek.[50] Napis na skali na Sinaju, ki ga je leta 2012 odkril Pierre Tallet,[51] je vzbudil dvome v njeno zakonsko zvezo z Narmerjem. Neglede na to je bila Neithotep prva ženska v zgodovini z znanim imenom in prva, za katero obstajajo arheološki dokazi.

Grobnica in artefakti[uredi | uredi kodo]

Grobnica[uredi | uredi kodo]

Pogrebni sobi B17 in B18 Umm el-Qa'abu, ki tvorita Narmerjevo grobnico

Narmerjevo grobnico v Umm el-Qa'abu pri Abidu v Gornjem Egiptu tvorita dve med seboj povezani pogrebni komori B17 in B18, obzidani z zidaki iz na soncu sušenega blata. Grobnico sta izkopavala Amélineau in Petrie, vendar v njej nista prepoznala Narmerjeve grobnice. Njemu jo je pripisal Kaiser leta 1964.[52][53] Narmerjeva grobnica stoji ob grobnicah Kaja, ki je bil v Gornjem Egiptu Narmerjen neposredni predhodnik, in Hor-Aha, ki je bil njegov neposredni naslednik.

Ker je grobnica stara več kot 5000 let in je bila v tem času večkrat oplenjena, ni bilo pričakovati, da bi se v njej našlo še kaj uporabnega. Zaradi stalnih posegov v Umm el-Qa’abu se je več Narmerjevih predmetov našlo v drugih grobnicah in obratno. Ponovna izkopavanja grobnic v Umm el-Qa’abu, ki so jih opravili Flinders Petrie v letih 1899-1903 in člani Nemškega arheološkega društva, so kljub temu odkrila nekaj podatkov, izjemno pomembnih za zgodovino zgodnjega Egipta.

Arheologi so kljub kaotičnemu stanju na pokopališču odkrili napise na lesu in kosteh, odtise pečatnikov in več deset konic puščic iz kremena. Kaj se je z njimi zgodilo ni znano, vsekakor pa noben predmet ni končal v Kairskem muzeju.[54] V Narmerjevi grobnici so odkrili tudi nože iz kremena in odlomek noge slonokoščenega stola, ki bi lahko bili del izvirne pogrebne opreme. Ti predmeti so zdaj v Petriejevem muzeju egipčanske arheologije v Londonu (UC35679, UC52786 in UC35682). Po Dreyerjevem mnenju[55] so konice puščic morda iz Djoserjeve grobnice, v kateri so našli podobne konice.[56].

Zgleda, da so bili vsi kralji Starega Egipta pokopani v severnem delu Umm el-Qa’abske nekropole. Zanje so značilni veliki zidaki iz posušenega blata, s katerimi je bil obzidan prostor, na katerem je domnevno potekala pogrebna svečanost. Izkopanih je bilo osem takšnih prostorov, od katerih sta zanesljivo prepoznana samo dva.[57][58] Eden od njiju bi lahko pripadal Narmerju.

Artefakti[uredi | uredi kodo]

Narmerjev obstoj je dobro potrjen v celem Egiptu, južnem Kanaanu in na Sinaju. Na 27 mestih je skupno 98 napisov z njegovim imenom. V Abidu in Hierakonpolu se njegovo ime pojavlja v sereku in brez njega. Na vseh drugih mestih, razen v Koptu, se njegovo ime pojavlja v sereku. V Egiptu so njegovo ime našli na 17 mestih: štirih v Gornjem Egiptu (Hierakonpol,[59] Nakada,[60][61] Abid[62][63] in Koptos[64][65]), desetih v Spodnjem Egiptu (Tarkan,[66][67] Helwan,[68][69] Zawyet el'Aryan,[70] Tell Ibrahim Awad,[71] Ezbet el-Tell,[72] Minshat Abu Omar,[73][74] Sakara,[75][76] But,[77] Tell el-Farkhan,[78][79] in Kafr Hassan Dawood[80]), enega v Vzhodni puščavi (Wadi el-Qaash[81]) in dva v Zahodni puščavi (oaza Karga[82][83] in Gebel Tjauti[84][85]).

V Kanaanu so odkrili dvajset serekov, ki bi lahko bili Narmerjevi. Sedem serekov je nezanesljivih ali spornih. Sereki so bili na devetih različnih mestih: v Tel Aradu,[86][87] En Besorju,[88][89] Tel es-Sakanu,[90][91] Nahal Tillahu,[92] Tel Erani,[93][94] Tel Malhati,[95][96] Tel Ma'ahazu,[97] Tel Lodu,[98] in Lahavu.[99]

Narmerjev serek so skupaj s sereki drugih vladarjev iz preddinastičnega obdobje in prve dinastije odkrili tudi na južnem Sinaju, kjer napisi omenjajo egipčansko rudarsko odpravo v to regijo.[100][101]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Wilkinson 1999, str. 67.
  2. ^ Hayes 1970, str. 174.
  3. ^ Quirke & Spence 1992, str. 223.
  4. ^ Redford 1986, str. 136, sklic 10.
  5. ^ Pätznick 2009, str. 308, sklic 8.
  6. ^ Leprohon 2013, str. 22.
  7. ^ Clayton 1994, str. 16.
  8. ^ Pätznick 2009, str. 287.
  9. ^ Ray 2003, str. 131-148.
  10. ^ Wilkinson 2000, str. 23-32.
  11. ^ Raffaele 2003, str. 110, sklic 46.
  12. ^ von Beckerath 1999, str. 36.
  13. ^ Regulski 2010, str. 126.
  14. ^ Gordon 1949, str. 218.
  15. ^ Pätznick 2009, str. 310.
  16. ^ Petrie 1939, str. 78.
  17. ^ Trope, Quirke & Lacovara 2005, str. 18.
  18. ^ Stevenson 2015, str. 44.
  19. ^ Charron 1990, str. 97.
  20. ^ Wilkinson 1999.
  21. ^ Dreyer 1987.
  22. ^ Dreyer in drugi 1996, str. 72-73, sl. 6.
  23. ^ Cervelló-Autuori 2008, str. 887-899.
  24. ^ Quibell 1898, str. 81-84, pl. XII-XIII.
  25. ^ Gardiner 1961, str. 403-404.
  26. ^ Dreyer 2000.
  27. ^ Dreyer 2011, str. 135.
  28. ^ 28,0 28,1 Jiménez-Serrano 2007, str. 370, preglednica 8.
  29. ^ Ciałowicz 2011, str. 63-64.
  30. ^ Heagy 2014, str. 73-74.
  31. ^ Quibell 1900, str. 7, pl. XV.7.
  32. ^ Dreyer 2000.
  33. ^ Dreyer 2016.
  34. ^ Quibell 1900, str. 8-9, pls. XXV, XXVIB.
  35. ^ Anđelković 1995, str. 72.
  36. ^ Braun 2011, str. 105.
  37. ^ 37,0 37,1 37,2 Anđelović 2011, str. 31.
  38. ^ Anđelović 2011, str. 31.
  39. ^ Jiménez-Serrano 2007, str. 370, preglednica 8.
  40. ^ Wilkinson 1999, str. 71.
  41. ^ Wilkinson 1999, str. 71-105.
  42. ^ 42,0 42,1 Porat & 1986-87, str. 109.
  43. ^ Yadin 1955.
  44. ^ Capagno 2008, str. 695-696.
  45. ^ de Microschedji 2008, str. 2028-2029.
  46. ^ Dreyer 2016.
  47. ^ Dreyer 2016, str. 104.
  48. ^ 48,0 48,1 Tyldesley 2006, str. 26-29.
  49. ^ Wilkinson 1999, str. 70.
  50. ^ Emery 1961, str. 44-47.
  51. ^ Tallet 2015.
  52. ^ Kaiser 1964, str. 96–102, sl. 2.
  53. ^ Wilkinson 2000, str. 29–32, sl. 2.
  54. ^ Petrie 1901, str. 22.
  55. ^ G. Dreyer 2017.
  56. ^ Petrie 1901, pl. VI.
  57. ^ Adams & O’Connor 2003, str. 78-85.
  58. ^ O’Connor 2009, str. 159-181.
  59. ^ Quibell 1898, str. 81–84, pl. XII–XIII.
  60. ^ Spencer 1980, str. 64 (454), pl. 47.454, pl. 64.454.
  61. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/0084.
  62. ^ Petrie 1900.
  63. ^ Petrie 1901.
  64. ^ Williams 1988, str. 35-50, sl. 3a.
  65. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/0085.
  66. ^ Petrie, Wainwright & Gardiner 1913.
  67. ^ Petrie 1914.
  68. ^ Saad 1947, str. 26-27.
  69. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/0114.
  70. ^ Dunham 1978, str. 25-26, pl. 16A.
  71. ^ van den Brink 1992, str. 52-53.
  72. ^ Bakr 1988, str. 50-51, pl. 1b.
  73. ^ Wildung 1981, str. 35-37.
  74. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/0121.
  75. ^ Lacau & Lauer 1959, str. 1-2, pl. 1.1.
  76. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/0115.
  77. ^ von der Way 1989, str. 285-286, sl, 11.7.
  78. ^ Jucha 2008, str. 132-133, sl. 47.2.
  79. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/6002.
  80. ^ Hassan 2000, str. 39.
  81. ^ Winkler 1938, str. 10,25, pl.11.1.
  82. ^ Ikram & Rossi 2004, str. 211-215, sl. 1 in 2.
  83. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/6015.
  84. ^ Darnell & Darnell 1997, str. 71-72, sl. 10.
  85. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/4037.
  86. ^ Amiran 1974, str. 4-12, sl. 20, pl. 1.
  87. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscriptioun/0123.
  88. ^ Schulman 1976, str. 25-26.
  89. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/0547.
  90. ^ de Miroschedji & Sadeq 2000, str. 136-137, sl. 9.
  91. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/6009.
  92. ^ Levy et al. 1997, str. 31-33.
  93. ^ Yeivin 1960, str. 193-203, sl. 2, pl. 24a.
  94. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/0124.
  95. ^ Amiran, Ilan & Aron 1983, str. 75-83, sl. 7c.
  96. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/6006.
  97. ^ Schulman & Gophna 1981.
  98. ^ van den Brink & Braun 2002, str. 167-192.
  99. ^ Amiran, Ilan & Aron 1983, str. 82-82, n. 22.
  100. ^ Tallet & Laisney 2012, str. 383–389.
  101. ^ The Narmer Catalog http://narmer.org/inscription/4814.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Adams, Matthew; O'Connor, David (2003). The Royal mortuary enclosures of Abydos and Hierakonpolis. V Hawass, Zahi, The treasures of the pyramids, Kairo: American University in Cairo Press, str. 78–85.
  • Amiran, Ruth (1974). An Egyptian jar fragment with the name of Narmer from Arad. IEJ, 24,1: 4–12.
  • Amiran, R.; Ilan, O.; Aron, C. (1983). Excavations at Small Tel Malhata: Three Narmer serekhs. IEJ, 2: 75–83.
  • Anđelković, B (1995). The Relations Between Early Bronze Age I Canaanites and Upper Egyptians. Beograd: Faculty of Philosophy, Center for achaeological Research, ISBN 86-80269-17-4.
  • ——— (2011). Political Organization of Egypt in the Predynastic Period. V Teeter, E., Before the Pyramids, Chicago: Oriental Institute of the University of Chicago, ISBN 978-1-885923-82-0.
  • Baines, J (1995). Origins of Egyptian Kingship. V O’Connor, D.; Silverman, D.P., Ancient Egyptian Kingship, Leiden, New York, Cologne: EJ Brill, str. 95–156, ISBN 90-04-10041-5.
  • Baines, John (2008). On the evolution, purpose, and forms of Egyptian annals. V Engel, Eva-Maria; Müller, Vera; Hartung, Ulrich, Zeichen aus dem Sand: Streiflichter aus Ägyptens Geschichte zu Ehren von Günter Dreyer, Wiesbaden: Harrassowitz., str. 19–40.
  • Bakr, M.I. (1988). The new excavations at Ezbet el-Tell, Kufur Nigm; the first season (1984). V van den Brink, E.C.M., The archaeology of the Nile Delta: Problems and priorities. Proceedings of the seminar held in Cairo, 19 - 22 October 1986, on the occasion of the fifteenth anniversary of the Netherlands Institute of Archaeology and Arabic Studies in Cairo, Amsterdam, str. 49–62.
  • Bestock, Laurel (2009). The development of royal funerary cult at Abydos: two funerary enclosures from the reign of Aha, Menes (6). Wiesbaden: Otto Harrassowitz.
  • Braun, E (2011). Early Interaction Between Peoples of the Nile Valley and the Southern Levant. V Teeter, E, Before the Pyramids, Chicago: Oriental Institute of the University of Chicago, ISBN 978-1-885923-82-0.
  • Breasted, James H. (1931). The predynastic union of Egypt. Bulletin de l'Institut Français d'Archéologie Orientale, 30: 709–724.
  • Campagno, M (2008). Ethnicity and Changing Relationships between Egyptians and South Levantines during the Early Dynastic Period. V Midant-Reynes; Tristant, Y, Egypt at its Origins, 2, Leuven: Peeters, ISBN 978-90-429-1994-5.
  • Cervelló-Autuori, Josep (2003). Narmer, Menes and the seals from Abydos. Egyptology at the dawn of the twenty-first century: proceedings of the Eighth International Congress of Egyptologists, 2000, 2, Cairo: The American University in Cairo Press.
  • Cervelló-Autuori, Josep (2005). Was King Narmer Menes?. Archéo-Nil, 15.
  • Cervelló-Autuori, J. (2008). The Thinite "Royal Lists": Typology and meaning". V Midant-Reynes, B.; Tristant, Y.; Rowland, J.; Hendrickx, S., Egypt at its origins. 2. Proceedings of the international conference “Origin of the state. Predynastic and Early Dynastic Egypt”, Toulouse (France), 5th - 8th September 2005, OLA (172), Leuven
  • Charron, Alain (1990). L’époque thinite. L’Égypte des millénaires obscures, Paris, str. 77–97.
  • Ciałowicz, KM (2011). The Predynastic/Early Dynastic Period at Tell el-Farkha. V Teeter, E, Before the Pyramids, Chicago: Oriental Institute of the University of Chicago, str. 55–64, ISBN 978-1-885923-82-0.
  • Darnell, J.C.; Darnell, D. (1997). Theban Desert Road Survey. The Oriental Institute Annual Report, 1996-1997, Chicago, str. 66–76.
  • Davies, Vivian; Friedman, Renée (1998). Egypt Uncovered, New York: Stewart, Taboti & Chang.
  • Dee, Michael; Wengrow, David; Shortland, Andrew; Stevenson, Alice; Brock, Fiona; Flink, Linus Girland; Ramsey, Bronk. An absolute chronology for early Egypt using radiocarbon dating and Bayesian statistical modeling. Proceedings of the Royal society. Pridobljeno 31. oktobra 2016. Objavljeno 2013.
  • de Miroschedji, P.; Sadeq, M. (2000). Tell es-Sakan, un site du Bronze ancien découvert dans la région de Gaza. Comptes réndus des seances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, 1: 123–144.
  • Dodson, Aidan; Hilton, Dyan (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. Thames & Hudson, ISBN 0-500-05128-3.
  • Dreyer, G. (1987). Ein Siegel der frühzeitlichen Königsnekropole von Abydos. MDAIK, 43: 33–44.
  • Dreyer, G (1999). Abydos, Umm el-Qa'ab". V Bard, K.A.; Shubert, S.B., Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt, New York: Routledge, ISBN 0-415-18589-0.
  • ——— (2000). Egypt's Earliest Event". Egyptian Archaeology, 16.
  • Dreyer, G. (2007). Wer war Menes?, V Hawass, Z.A.; Richards, J., The archaeology and art of Ancient Egypt. Essays in honor of David B. O’Connor, CASAE, 34.1, Cairo.
  • Dreyer, Günter (2011). Tomb U-J: a royal burial of Dynasty 0 at Abydos. V Teeter, Emily, Before the pyramids: the origins of Egyptian civilization, Chicago: The Oriental Institute of the University of Chicago, atr. 127–136.
  • Dreyer, Günter (2016). Dekorierte Kisten aus dem Grab des Narmer. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts, Abteilung Kairo, 70-71 (2014-2015): 91–104.
  • Dreyer, Günter; Hartung, Ulrich; Pumpenmeier, Frauke (1993). Umm el-Qaab: Nachuntersuchungen im frühzeitlichen Königsfriedhof, 5./6. Vorbericht. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts, Abteilung Kairo, 49: 23–62.
  • Dreyer, G.; Engel, E.M.; Hartung, U.; Hikade, T.; Köler, E.C.; Pumpenmeier, F. (1996). Umm el-Qaab: Nachuntersuchungen im frühzeitlichen Königsfriedhof, 7./8. Vorbericht. MDAIK, 52: 13–81.
  • Dunham, D. (1978). Zawiyet el-Aryan: The cemeteries adjacent to the Layer Pyramid, Boston.
  • Edwards, I.E.S (1971). The early dynastic period in Egypt. The Cambridge Ancient History, 1, Cambridge: Cambridge University Press.
  • Emery, W.B. (1961). Archaic Egypt: Culture and Civilization in Egypt Five Thousand Years Ago. London: Penguin Books.
  • Gardiner, Alan (1961). Egypt of the Pharaohs, Oxford University Press.
  • Godron, G. (1949). A propos du nom royal [hieroglyphs]. Annales du Service des Antiquités de l'Égypte, 49: 217–220, 547.
  • Hassan, FA (2000). Kafr Hassan Dawood. Egyptian Archaeology, 16: 37–39.
  • Hayes, Michael (1970). Chapter VI.Chronology, I. Egypt to the end of the Twentieth Dynasty. V Edwards, I.E.S.; Gadd, C.J., The Cambridge Ancient History, Volume I, Part I, Cambridge.
  • Heagy, Thomas C. (2014). Who was Menes?. Archeo-Nil, 24: 59–92.
  • Heagy, Thomas C. The Narmer Catalog.
  • Helck, W. (1953). Gab es einen König Menes?. ZDMG, 103 (28): 354–359.
  • Helck, W. (1986). Geschichte des alten Ägypten. Handbuch des Orientalistik 1/3, Leiden;Köln.
  • Hendrickx, Stan (2006). II.1 Predynastic-Early Dynastic Chronology. V Hornung, Erik; Krauss, Rolf; Walburton, David A., Ancient Egyptian Chronology, Leiden.
  • Hendrickx, Stan; De Meyer, Marleen; Eyckerman, Merel (2014). On the origin of the royal false beard and its bovine symbolism. V Jucha, Mariusz A; Dębowska-Ludwin, Joanna; Kołodziejczyk, Piotr, Aegyptus est imago caeli: studies presented to Krzysztof M. Ciałowicz on his 60th birthday. Kraków: Institute of Archaeology, Jagiellonian University in Kraków; Archaeologica Foundation, str. 129–143.
  • Ikram, S.; Rossi, C. (2004). A new Early Dynastic serekh from the Kharga Oasis.JEA, 90: 211–215.
  • Jiménez-Serrano, A. (2003). Chronology and local traditions: The representation of power and the royal name in the Late Predynastic Period. Archéo-Nil, 13: 93–142.
  • Jiménez-Serrano (2007). Los Primeros Reyes y la Unificación de Egipto. Jaen, ES: Universidad de Jaen, ISBN 978-84-8439-357-3.
  • Jucha, M.A. (2008), Chłondicki, M.; Ciałowicz, K.M., ur. Pottery from the grave [in] Polish Excavations at Tell el-Farkha (Ghazala) in the Nile Delta. Preliminary report 2006-2007. Archeologia, LIX: 132–135.
  • Kahl, J. (1994). Das System der ägyptischen Hieroglypheninschrift in der 0.-3. Dynastie, Göttinger Orientforschungen. 4. Reihe: Ägypten, 29, Wiesbaden.
  • Kahl, Jochem (2007). Ober- und Unterägypten: eine dualistische Konstruktion und ihre Anfänge. V Albertz, Rainer,; Blöbaum, Anke; Funke, Peter, Räume und Grenzen: topologische Konzepte in den antiken Kulturen des östlichen Mittelmeerraums. München: Herbert Utz, str. 3–28.
  • Kaiser, W.; Dreyer, G. (1982). Umm el-Qaab: Nachuntersuchungen im frühzeitlichen Königsfriedhof, 2. Vorbericht. MDAIK, 38: 211–270.
  • Kaplony, P. (1963). Die Inschriften der ägyptischen Frühzeit. Ägyptologische Abhandlungen, 8, Wiesbaden.
  • Kaplony, P. (1964). Die Inschriften der ägyptischen Frühzeit: Supplement. Ägyptologische Abhandlungen, 9, Wiesbaden.
  • Kinnaer, J. (2001). Aha or Narmer. Which was Menes?. KMT, 12 (3): 74–81.
  • Kinnaer, Jacques (2003). The Naqada label and the identification of Menes. Göttinger Miszellen, 196: 23–30.
  • Kinnaer, Jacques (2004). What is Really Known About the Narmer Palette?. KMT: A Modern Journal of Ancient Egypt.
  • Kitchen, Kenneth A. (2000). 3.1 Regional and Genealogical Data of Ancient Egypt (Absolute Chronology I) The Historical Chronology of Ancient Egypt, A Current Assessment. V Bietak, Manfred, The Synchronization of Civilizations in the Eastern Mediterranean in the Second Millennium, Wein.
  • Köhler, E. Christiana (2002). History or ideology? New reflections on the Narmer palette and the nature of foreign relations in Pre- and Early Dynastic Egypt. V van den Brink, Edwin C. M.; Levy, Thomas E. Egypt and the Levant: interrelations from the 4th through the early 3rd millennium BCE. London; New York: Leicester University Press, str. 499–513.
  • Krauss, Rolf; Warburton, David Alan (2006). Conclusions. V Hornung, Erik; Krauss, Rolf K.; Warburton, David A. Ancient Egypt Chronology, Handbuch der Orientalistik. Section 1: The Near and Middle East: - 1:83, Leiden; Boston.
  • Lacau, J.P.; Lauer, P. (1959). La Pyramide à degrés. vol. 4. Inscriptions gravées sur les vases. Excavations at Saqqara/Fouilles à Saqqarah, 8, Kairo.
  • Leprohon, Ronald Jacques (2013). The Great Name: Ancient Egyptian Royal Titulary. Writings from the Ancient World. Atlanta: Society of Biblical Literature.
  • Lloyd, Alan B (1994) [1975]. Herodotus: Book II, Leiden: EJ Brill, ISBN 90-04-04179-6.
  • Levy, T.E.; van den Brink, E.C.M.; Goren, Y.; Alon, D. (1995). New Light on King Narmer and the Protodynastic Egyptian Presence in Canaan. The Biblical Archaeologist, 58 (1): 26–35, doi: 10.2307/3210465.
  • Levy, T.E.; van den Brink, E.C.M.; Goren, Y.; Alon, D. (1997). Egyptian-Canaanite interaction at Nahal Tillah, Israel (ca. 4500-3000 B.C.E.): An interim report on the 1994-1995 excavations. Bulletin of the American Schools of Oriental Research, 307: 1–51.
  • Manetho (1940). Manetho. Prevod Wadell, W.G., Cambridge.
  • Mellaart, James (1979). Egyptian and Near Eastern chronology: a dilemma?. Antiquity: 6–18.
  • Midant-Reynes, B. (2000). The Prehistory of Egypt.
  • de Miroschedji, P. (2008). Sakan, Tell Es-. V Stern, E.; Geva, H.; Paris, A. The new Encyclopedia of Archaeological Excavations in the Holy Land, Supplementary Volume, 5.
  • Newberry, Percy E. (1929). Menes: the founder of the Egyptian monarchy (circa 3400 B.C.). V Anonymous, Great ones of ancient Egypt: portraits by Winifred Brunton, historical studies by various Egyptologists, London: Hodder and Stoughton, str. 37–53.
  • O'Connor, David (2009). Abydos: Egypt's first pharaohs and the cult of Osiris. New aspects of antiquity. London: Thames & Hudson.
  • O'Connor, David (2011). The Narmer Palette: A New Interpretation. V Teeter, E. Before the Pyramids, Chicago: Oriental Institute of the University of Chicago, ISBN 978-1-885923-82-0.
  • Pätznick, Jean-Pierre (2009). Encore et toujours l'Horus Nâr-mer? Vers une nouvelle approche de la lecture et de l'interprétation de ce nom d'Horus. V Régen, Isabelle; Servajean, Frédéric, Verba manent: recueil d'études dédiées à Dimitri Meeks par ses collègues et amis 2, Montpellier: Université Paul Valéry, str. 307–324.
  • Petrie Museum of Egyptian Art (University College London).
  • Petrie, W.M.F. (1900). Royal tombs of the First Dynasty. Part 1, Memoir, 18, London: EEF.
  • Petrie, W.M.F. (1901). Royal tombs of the First Dynasty. Part 2, Memoir, 21, London: EEF.
  • Petrie, W.M. Flinders (1939). The making of Egypt. British School of Archaeology in Egypt and Egyptian Research Account, 61, London: Sheldon Press.
  • Petrie, W.M.F.; Wainwright, G.; Gardiner, A.H. (1913). Tarkhan I and Memphis V. London: BSAE.
  • Petrie, W.M.F. (1914). Tarkan II. London: BSAE.
  • Porat, N. (1986–87). Local Industry of Egyptian Pottery in Southern Palestine during the Early Bronze Period. Bulletin of the Egyptological Seminar, 8.
  • Quibell, J.E. (1898). Slate Palette from Hierakonpolis. Zeitschrift für ägyptische Sprache und Altertumskunde, 36: 81–84, pl. XII–XIII. doi: 10.1524/zaes.1898.36.jg.81..
  • Quibell, J.E. (1900). Hierakonpolis. Part I, British School of Archaeology in Egypt and Egyptian Research Account, 4, London: Bernard Quaritch.
  • Quirke, Stephen; Spencer, Jeffery (1992). The British Museum Book of Ancient Egypt, London.
  • Wilkinson, T.A.H. (1999). Early Dynastic Egypt, London, New York: Routlege.
  • Wilkinson, T.A.H. (2000). Narmer and the concept of the ruler. JEA, 86: 23–32, doi: 10.2307/3822303.
  • Williams, B. (1988). Narmer and the Coptos Colossi. JARCE, 25: 35–59, doi: 10.2307/40000869.