Narmerjeva paleta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Narmer Palette.jpg

Narmerjeva paleta, znana tudi kot Velika paleta iz Hierakonpolisa paleti, je pomembna egiptovska arheološka najdba, ki sega približno v 31. stoletje pred našim štetjem in vsebuje nekatere izmed prvih hieroglifskih napisov, ki so jih kdaj našli. Nekateri jo opisujejo kot prikaz združitve zgornjega in spodnjega Egipta pod kraljem Narmerjem. Na eni strani je upodobljen kralj z belo krono Zgornjega (južnega) Egipta, na drugi strani pa je upodobljen kralj z rdečo krono Spodnjega (severna) Egipta. Narmerjeva paleta zagotavlja eno od prvih znanih upodobitev egipčanskega kralja. Kaže tudi veliko klasičnih konvencij antične egiptovske umetnosti, ki je že bila formalizirana v času nastanka palete. [1] Egiptolog Bob Brier trdi, da je Narmerjeva paleta »prvi zgodovinski dokument na svetu«. [2]

Narmer ali Menes je bil prvi znani faraon. Okoli leta 3200 pr. n. št. je združil Zgornji in Spodnji Egipt in se okronal s tako imenovano dvojno, rdeče-belo krono. Palete so sprva služile za drobljenje barvil za ličenje, kasneje pa so dobile obredni značaj.

Lokacija in opis[uredi | uredi kodo]

Narmerjevo paleto so našli v Hierakonpolisu. Narejena je iz poliranega temno sivo-zelenega meljevca iz kamnoloma Wadi Hammamat in je približno 64 cm visoka. Okrašena z dvignjenim reliefom je na obeh straneh in skoraj popolnoma nepoškodovana. Sedaj je na ogled v egipčanskem muzeju v Kairu. Ima kataloško številko CG 14716 [3] in inventarno številko JE 32169.

Zgornja tretjina palete ima na obeh straneh enak relief in sicer kravji glavi z visoko ukrivljenimi rogovi, za katere menijo da predstavljata boginjo Bat [4], na sredini pa je serekh z Narmerjevim imenom. Boginja Bat je bila glavno božanstvo sedmih nom v Zgornjem Egiptu in tudi božanstvo kozmosa v egipčanski mitologiji med pred-dinastično dobo in Starim kraljestvom v egipčanski zgodovini. [5]

Paleta prikazuje tipično egipčansko konvencijo za pomembne osebnosti v slikarstvu in reliefih: noge v koraku, glavo v profilu, torzo pa od spredaj. Kanon telesne drže in razmerij temelji na "pesti" merjeni čez členke (18 pesti od tal do lasišča na čelu je tudi že definirano). Obe konvenciji sta ostali v uporabi vsaj do osvojitve Aleksandra Velikega okoli 3.000 let kasneje. Manjše figure so v bolj aktivnih pozah kot kralj ujetnik, trupla in zveri in so veliko bolj svobodno upodobljene.

Sprednja stran[uredi | uredi kodo]

Narmer Palette serpopard side.jpg

Pod glavama govedi je verjetno procesija. Narmer je upodobljen na skoraj polni višini registra, ki poudarja njegovo božansko podobo, v umetniški praksi imenovano hierarhična lestvica, z rdečo krono Spodnjega Egipta, katere simbol je bil papirus. Ima žezlo in cepec, dva tradicionalna simbola vladarjev. Na njegovi desni sta hieroglifska simboli za njegovo ime, čeprav je že v serekhu. Za njim je njegov nosač sandalov, katerega ime predstavlja rozeta nad glavo in drug pravokoten simbol, ki nima jasne razlage, menijo pa da lahko predstavlja mesto ali stolp. [6] Tik pred faraonom je dolgodlaki človek, ki ga spremlja par hieroglifov, ki razlagajo najbrž njegovo ime. Pred tem človekom so štirje standardni nosilci, ki imajo nosijo živalsko kožo, psa in dva sokola. Na skrajni desni te scene je deset obglavljenih trupel z glavami na svojih nogah, morda simbolizirajo žrtve Narmerjevega osvajanja. Nad njimi so simboli za ladje, sokol in harpuna, kar razlagajo kot da predstavlja imena mest, ki so bila osvojena.

Pod procesijo dva moška držita vezane vrvi na iztegnjenih, prepletajočih vratovih dveh leopardov (angl. serpopard), ki se gledata. To je mitološko bitje, čigar ime je sestavljeno iz besed "kača" in "leopard" (čeprav zver s čopastim repom bolj spominja levinjo). Krog, ki je nastal z njihovim krivljenjem vratu je osrednji del palete, to je področje, na katerem so mleli kozmetiko. Zgornji in Spodnji Egipt sta častila levinje kot boginje zaščitnike vojne. Preplet vratov lahko predstavlja združitev države. Podobne slike teh mitskih živali so znane iz drugih takratnih kultur, obstajajo pa še drugi primeri pozno predinastičnih predmetov (vključno z drugimi paletami in ročaji nožev), ki so si izposodili podobne elemente iz mezopotamske ikonografije. [7]

Na dnu palete govedo podira zidove mesta, medtem ko tepta padlega sovražnika. Zaradi sklonjene glave na sliki, to razlagajo kot predstavitev kralja kako premaguje svoje sovražnike, "Bik njegove matere" je skupna epiteta egiptovskih kraljev kot sinov boginje krave. [8] Ta drža goveda ima pomen "moči" v kasnejših hieroglifih.

Zadnja stran[uredi | uredi kodo]

Narmer Palette smiting side.jpg

Velika slika v središču palete kaže Narmerja z belo krono Zgornjega Egipta (katerega simbol je bil cvetoči lotos). Na njegovi levi je človek, ki nosi kraljeve sandale, za njim je simbol rozete. Na desni strani kralja je klečeči zapornik, ki je na tem, da ga bo kralj udaril (ubil). Par simbolov prikazanih ob glavi morda kaže na njegovo ime ali označuje regijo od koder je bil. Nad zapornikom je sokol, ki predstavlja Horusa in se nahaja nad nizom papirusa, simbola Spodnjega Egipta. V svojih krempljih ima vrvi kot predmet, za katerega se zdi, da je pritrjen na nos človekove glave, iz katere se pojavi cvetoči papirus, kar morda kaže, da se pripravlja na življenje iz glave. Papirus je bil pogosto razlaga za močvirje v regiji delte Nila v Spodnjem Egiptu ali da se je bitka zgodila v močvirnatem območju ali celo, da je vsak papirusov cvet predstavljal številko 1000, kar kaže, da je bilo v bitki premaganih 6000 sovražnikov.

Pod kraljevimi stopali je tretji razdelek, ki prikazuje dva gola, bradata moška. Bodisi tečeta ali sta namenjena gledati eden drugega, kako eden izmed njiju leži mrtev na tleh. Na levi strani glave vsakega človeka je znamenje, obzidano mesto in vrsta vozla, kar verjetno kaže na ime poražene mesta.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Toby A. H. Wilkinson: Early Dynastic Egypt. Routledge, London 1999, ISBN 0-415-18633-1.
  • Nicolas Christophe Grimal: A history of Ancient Egypt. Wiley-Blackwell, London 1996, ISBN 0-631-19396-0.
  • Hartwig Altenmüller: Einführung in die Hieroglyphenschrift. Buske, Hamburg 2005, ISBN 3-87548-373-1.
  • Othmar Keel: Die Welt der altorientalischen Bildsymbolik und das Alte Testament. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1996, ISBN 3-525-53638-0.
  • Barry J. Kemp: Ancient Egypt: anatomy of a civilization. 2. Auflage. Routledge, London 2005, ISBN 0-415-23550-2.
  • Whitney Davis, Richard W. Quinn: Replications: archaeology, art history, psychoanalysis. Penn State Press, Kopenhagen 1996, ISBN 0-271-01524-1.
  • Whitney Davis: Masking the Blow: The Scene of Representation in Late Prehistoric Egyptian Art. Berkeley, Oxford (Los Angeles) 1992, ISBN 0-520-07488-2.
  • Wolfgang Helck: Untersuchungen zur Thinitenzeit (= Ägyptologische Abhandlungen. (ÄA) Bd. 45). Harrassowitz, Wiesbaden 1987, ISBN 3-447-02677-4.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Wilkinson, Toby A.H. Early Dynastic Egypt. p.6 Routledge, London. 1999. ISBN 0-203-20421-2
  2. ^ Brier, Bob. Daily Life of the Ancient Egyptians, A. Hoyt Hobbs 1999, p.202
  3. ^ James Edward Quibell: Service des antiquités de l'Égypte. Catalogue général des antiquités égyptiennes du Musée du Caire. Nos 1101-1200 et 14001-14754. Archaic objects par M. Quibell. Band 1, Imprimerie de l'Institut Français d'Archéologie Orientale, Le Caire 1905, S. 312−315, online auf archive.org.
  4. ^ Nicolas-Christophe Grimal: A history of ancient Egypt. London 1996, S. 39.
  5. ^ Wilkinson, Richard H. The Complete Gods and Goddesses of Ancient Egypt, p.172 Thames & Hudson. 2003. ISBN 0-500-05120-8
  6. ^ Janson, Horst Woldemar; Anthony F. Janson History of Art: A Survey of the Major Visual Arts from the Dawn of History to the Present Day Prentice Hall 1986 ISBN 978-0-13-389321-2 p.56
  7. ^ Wilkinson, Toby A.H. Early Dynastic Egypt. p.6, Routledge, London. 1999. ISBN 0-203-20421-2.
  8. ^ Breasted, James Henry. Ancient Records of Egypt, Chicago 1906, part Two, §§ 143, 659, 853; part Three §§ 117, 144, 147, 285 etc

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]