Amenemhet VI.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seanhibre Ameni Antef Amenemhet VI. je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v prvi polovici 18. stoletja pr. n. št.[2] To obdobje se šteje za pozno Srednje egipčansko kraljestvo ali zgodnje drugo vmesno obdobje Egipta. Amenemhet VI. je vladal malo časa, verjetno tri leta ali manj. Dokazan je na nekaj izvirnih artefaktih in dveh različnih seznamih kraljev. Bil je morda član večje družine faraonov, iz katere so bili faraoni Amenemhet V., Ameni Kemau, Hotepibre in Iufni.

Dokazi[uredi | uredi kodo]

Zgodovinski[uredi | uredi kodo]

Amenemhet VI. je omenjen na Torinskem seznamu kraljev, sestavljenem v zgodnjem ramzeškem obdobju, ki služi kot primarni zgodovinski vir za vladarje v drugem vmesnem obdobju Egipta. V zadnji različici Torinskega seznama, ki jo je predlagal danski egiptolog Kim Ryholt, je omenjen v 10. vrstici 7. kolone seznama s priimkom Seanhibre.[2][4] Na Gardinerjevi in Beckerathovi različici seznama je zapisan v 10. vrstici 6. kolone.[5][6]

Amenemhet VI. je omenjen tudi v 37. vnosu Karnaškega seznama kraljev.

Arheološki[uredi | uredi kodo]

Amenemhet VI. je dokazan na nekaj primarnih artefaktih. Mednje spadata valjasta pečatnika iz el-Mahamid el-Qiblija v Gornjem Egiptu.[7] Eden od njiju je posvečen "Sobeku, gospodarju Semenuja".[2][8][9] V Karnaku so odkrili darilno tablico s kartušo Amenemheta VI. Tablica je zdaj v Kairskem muzeju (CG 23040).[1][10] Na steli iz Abidosa je omenjen uradnik Seanhibre-Seneb-Senebefeni. Njegovo ime je najverjetneje bazilofor, posvečen Seanhibre Amenemhetu.[11] Na arhitravu iz zasebne grobnice na heliopolski nekropoli je kartuša z imenom Seanhibre.[4][12] Nadavne raziskave kažejo, da kartuša morda pripada nekemu drugemu faraonu s podobnim imenom Seanhibtavi Seanhibre.

Kronologija[uredi | uredi kodo]

Relativni kronološki položaj[uredi | uredi kodo]

Relativni kronološki položaj Amenemheta VI. je razviden iz Torinskega seznama kraljev. Njegov predhodnik je bil slabo dokumentiran faraon Iufni, naslednik pa podobno neznan faraon Semenkare Nebnuni.[2][13]

Absolutni kronološki položaj[uredi | uredi kodo]

Absolutni kronološki položaj Amenemheta VI. je zarani pomanjkljivih podatkov za njegove predhodnike iz Trinajste dinastije manj zanesljiv. Po mnenju Kima Ryholta in Darrella Bakerja je bil osmi faraon dinastije, po mnenju Thomasa Schneiderja, Detlefa Frankeja in von Beckeratha pa sedmi vladar dinastije.[6][13] Dolžina njegovega vladanja je zaradi slabega stanja Torinskega seznama kraljev neznana. S papirusa se lahko prebere samo podatek [...] in 23 dni. Ryholt mu kljub temu pripisuje tri leta vladanja od leta 1788 do 1785 pr. n. št.[2]

Ozemlje[uredi | uredi kodo]

Ali je Amenemhet VI. vladal na celem ozemlju Egipta ali ne, ni jasno. Zelo verjetno je vladal v Spodnji Nubiji, ki so jo osvojili faraoni Dvanajste dinastije in je niso zapustili najmanj šestdeset let. Njegova oblast v Spodnjem Egiptu je vprašljiva. Ryholt je prepričan, da je v tem času že obstajala kanaanska Štirinajsta dinastija, ki je ustanovila neodvisno kraljestvo najmanj v vzhodni delti Nila,[2] nekateri drugi, med njimi Gae Callender, Janine Bourriau in Darrell Baker,[4][14][15] pa trdijo, da Štirinajsta dinastija ni mogla obstajati pred Sobekhotepom IV. iz Trinajste dinastije.[16][17][18]

Družina[uredi | uredi kodo]

Egiptolog Kim Ryholt trdi, da je bil Amenemhet VI. član velike družine, iz katere so izhajali faraoni Sekemkare Amenemhet V., Ameni Kemau, Hotepibre Kemau Siharnedjheritef in Iufni. Trditev utemeljuje z dvojnimi imeni naštetih faraonov, ki naj bi bila filiativna, se pravi da so omenjala enega od prednikov. Imeni Ameni in Ameni Kemau bi lahko pomenili, da je bil sin Amenemheta V., in da ga je nasledil sin Hotepibre Kemau Siharnedjheritef. Podobno bi lahko trojno ime Ameni Antef Amenemhet (VI.) pomenilo "Amenemhet, sin Antefa, sina Amenija", verjetno zato, ker je bil njegov oče "sin kralja Antefa", dokazanega na skarabejskih pečatnikih. Natančne povezave Amenemheta VI. z drugimi družinskimi člani se zaradi kratke vladavine in pomanjknja materialnih dokazov ne da ugotoviti.[2]

Manj kot deset let po Amenemhetu VI. je na prestol prišel faraon Renseneb Amenemhet. Po enaki logiki bi lahko bil sin faraona Amenemheta, ki bi lahko bil Amenemhet VI., ali enega od vmesnih faraonov.[2] Ryholtovi analizi nekateri egiptologi oporekajo, ker temelji na nadokazani predpostavki, da so dvojna imena filiativna.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Ahmed Bey Kamal. Tables d'offrandes, vol. I. Le Caire, 1909, str. 31–37
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800–1550 BC. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
  3. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen, Albatros 2002, ISBN|978-3491960534.
  4. 4,0 4,1 4,2 Darrell D. Baker. The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, 2008. str. 33-34. ISBN 978-1-905299-37-9.
  5. Alan Gardiner. The Royal Canon of Turin. Griffith Institute, 1997, ISBN 978-0900416484.
  6. 6,0 6,1 Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen. Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz: Philip von Zabern, 1999, str. 90–91, king No 7. ISBN 3-8053-2591-6,
  7. Metropolitan Museum of Art, online catalog.
  8. William C. Hayes. The Scepter of Egypt: A Background for the Study of the Egyptian Antiquities in The Metropolitan Museum of Art, Vol. 1, From the Earliest Times to the End of the Middle Kingdom. MET Publications 1978: 342, sl. 226.
  9. Jean Yoyotte. "Le Soukhos de la Maréotide et d'autres cultes régionaux du Dieu-Crocodile d'après les cylindres du Moyen Empire". Bulletin de l'Institut Français d'Archeologie Orientale (BIFAO) 56 (1957): 81–95. Arhivirano 6. oktobra 2014 na Wayback Machine.
  10. Auguste Mariette-Bey. Karnak. Étude topographique et archéologique avec un appendice comprenant les principaux textes hiéroglyphiques découverts ou recueillis pendant les fouilles exécutées a Karnak. Leipzig, 1875. str. 45–46.
  11. Marie-Pierre Foissy-Aufrère (urednik). Égypte & Provence. Civilisation, survivances et «cabinetz de curiositez», 1985, str. 76–78, 80, sl. 41.
  12. Detlef Franke. "Zur Chronologie des Mittleren Reiches (12.-18. Dynastie) Teil 1: Die 12. Dynastie". Orientalia 57 (1988): 267–268, no. 57.
  13. 13,0 13,1 Thomas Schneider v Erik Hornung, Rolf Krauss, and David A. Warburton (uredniki). Ancient Egyptian Chronology. Handbook of Oriental Studies. Str. 176.
  14. Gae Callender. The Middle Kingdom Renaissance (c. 2055–1650 BC). V Ian Shaw (urednik). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press (2004). ISBN 978-0192804587.
  15. Janine Bourriau. The Second Intermediate Period (c.1650-1550 BC). V Ian Shaw (urednik). The Oxford History of Ancient Egypt, 2000. Oxford University Press. ISBN 0-19-815034-2.
  16. Daphna Ben-Tor, James in Susan Allen. "Seals and Kings". Bulletin of the American Schools of Oriental Research (BASOR) 315 (1999): 47-73.
  17. Manfred Bietak. "Egypt and Canaan During the Middle Bronze Age". BASOR 281 (1991): 21-72, zlasti 38.
  18. Daphna Ben-Tor. Scarabs, Chronology, and Interconnections: Egypt and Palestine in the Second Intermediate Period. Volume 27 of Orbis biblicus et orientalis/Series archaeologica: Series archaeologica, Academic Press, Fribourg, 2007. ISBN 978-3-7278-1593-5.
Amenemhet VI.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Iufni
Faraon Egipta
1788-1785 pr. n. št.
Naslednik: 
Semenkare