Senusret IV.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Senusret IV. Seneferibre je bil tebanski faraon iz poznega drugega vmesnega obdobja Egipta, ki je dokazan samo na najdbah iz Gornjega Egipta. Njegov kronološki položaj in celo dinastija so sporni.

Dokazi[uredi | uredi kodo]

Senusret IV. je dokazan na Karnaškem seznamu kraljev s priimkom "Senefer[...]re". Najpomembnejši primarni dokaz je njegov 2,75 m visok kip iz rožnatega granita, ki ga je leta 1901 v Karnaku odkril Georges Legrain.[4] Med druge dokaze spadata blok iz El Toda in gornji desni vogal stele, ki jo je leta 1901 v Karnaku odkril Georges Legrain. Na odlomku je datum II šemu 1 prvega leta vladanja Senusreta IV.[2][5] Na nadpražniku vrat iz Edfuja in rezilu sekire je ime Senusret, ki se na osnovi slogovnih značilnosti pripisuje Senusretu IV.[5] Ime na sekiri bi se lahko pripisalo tudi Senusretu I.[6]

Kronološki položaj[uredi | uredi kodo]

Po Jürgenu von Beckerathu je bil Senusret IV. faraon pozne Trinajste dinastije,[7][8] medtem ko ga Kim Ryholt umešča v Šestnajsto dinastijo,[5] Norbert Dautzenberg pa v Sedemnajsto dinastijo. Dautzenberg svojo trditev dokazuje z vnosom 11.4 v Torinskem seznamu kraljev, ki ga bere kot Senusret IV. Njemu pripisuje tudi grafit na vhodu v Montujev tempelj v Karnaku, ki omenja Senusreta. Vhod v tempelj je okrasil Sobekemsaf I. iz zgodnje Sedemnajste dinastije.[9] Ryholt oba Dautzenbergova argumenta zavrača.[10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Georges Legrain: Statues et statuettes de rois et de particuliers, in Catalogue général des antiquités égyptiennes du Musée du Caire, Le Caire, 1906. I, 171 pp., 79 pls, available copyright-free online, published in 1906, str. 18, 109.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Georges Legrain. Sur une stèle de Senousrit IV. V "Institut Français d'Archéologie Orientale; Mission Archéologique Française; Recueil de travaux relatifs à la philologie et à l'archéologie égyptiennes et assyriennes: pour servir de bulletin à la Mission Française du Caire", (1908), available online
  3. 3,0 3,1 3,2 G. Legrain. Annales du Service des Antiquités de l’Egypte 2 (1901), str. 272.
  4. Statue Cairo CG 42026 v G. Legrain. Annales du Service des Antiquités de l’Egypte 2 (1901), str. 272 in Legrain 1906, I, 15–16, pl. 16.
  5. 5,0 5,1 5,2 K.S.B. Ryholt. The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period c. 1800-1550 B.C. Carsten Niebuhr Institute Publications 20., Copenhagen, 1997, ISBN 8772894210.
  6. Axe-blade: Petrie Museum of Egyptian Archaeology 16324. Flinders Petrie: Tools and Weapons, 9, pl. 5.
  7. J. von Beckerath. Untersuchungen zur politischen Geschichte der Zweiten Zwischenzeit in Ägypten. Glückstadt, 1964.
  8. J. von Beckerath. Chronologie des pharaonischen Ägyptens. Münchner Ägyptologische Studien 46. Mainz am Rhein, 1997.
  9. Norbert Dautzenberg. SeneferibRe Sesostris IV. – ein König der 17. Dynastie? Göttinger Miszellen 129. Göttingen, 1992, str. 43–48.
  10. On Digital Egypt for Universities.