Dvajseta egipčanska dinastija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Egipt
Dvajseta dinastija
[[Devetnajsta egipčanska dinastija|]]
1189 pr. n. št.–1077 pr. n. št. [[Enaindvajseta egipčanska dinastija|]]
Glavno mesto Pi-Ramesses
Jeziki egipčanščina
Religija egipčanska religija
Vlada absolutna monarhija
faraon
 -  1190-1186 pr. n. št. (prvi) Setnaht
 -  1107-1077 pr. n. št. (zadnji) Ramzes XI.
Zgodovinsko obdobje železna doba
 -  ustanovitev 1189 pr. n. št.
 -  ukinitev 1077 pr. n. št.

Dvajseta egipčanska dinastija je bila tretja in zadnja dinastija Novega egipčanskega kraljestva. Vladala je od 1189-1077 pr. n. št. Devetnajsta in Dvajseta dinastija tvorita tako imenovano ramzeško obdobje Egipta.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Po smrti kraljice Tausret, zadnje vladarice Devetnajste dinastije, se je v Egiptu začelo obdobje državljanske vojne, dokazane na steli faraona Setnahta na Elefantini. Okoliščine Tausretine abdikacije niso jasne. Kraljica je morda umrla v miru ali jo je strmoglavil Setnaht, ki je bil takrat že v srednjih letih.[1]

Dvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Za Dvajseto dinastijo je značilno izgubljanje faraonske moči v korist visokih Amonovih svečenikov. Horemheb, faraon Osemnajste dinastije je po Ehnatonovi smrti obnovil staro egipčansko religijo in Amonovo svečeništvo. Svečeniki so prevzeli vlogo posrednikov med bogovi in ljudmi, ki je pred tem pripadala faraonom, zato faraoni niso več imeli takšne moči kot v preteklosti.[2][3]

Setnaht[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Setnaht.

Setnaht je stabiliziral stanje v Egiptu in morda odbil poskus invazije Ljudstev z morja. Vladal je približno štiri leta. Nasledil ga je sin Ramzes III.

Ramzes III.[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ramzes III..

V 5. letu vladanja je odbil napad Libujcev, Mešvešev in Sepedov iz Marmarike, ki so pred tem neuspešno napadli Merneptaha.[4]

Ramzes III. je najbolj znan po prepričljivi zmagi nad konfederacijo Ljudstev z morja v bitkah v Nilovi delti in Djahiju v 8. letu vladanja. Konfederacijo so sestavljali Denjeni, Tjekerji, Peleseti, Šerdeni in Vešveši. Dogodki so podrobno opisanu na papirusu Harris I, ki omenja, da je Ramzes poražence podjarmil in naselil v "trdnjavah", najverjetneje v Kanaanu.[2][5]

V 11. letu vladanja je porazil koalicijo libijskih napadalcev.

V obdobju od 12. do 29. leta vladanja je sistematično reorganiziral različne kulte egipčanske religije, ustanovil nove in obnovil templje.

V 29. letu vladanja se je zgodila prva stavka delavcev v pisni zgodovini, ker elitni graditelji njegove grobnice in umetniki v Set Maatu (Deir el-Medina) niso dobili rednih količin žita.[6]

Iz njegovega obdobja je znana tudi haremska zarota, v kateri je kraljica Tiji, ena od njegovih nižjih žena, poskusila zrušiti faraona in na prestol privesti svojega sina Pentaverja. Faraona so zarotniki ubili, državni udar pa kljub temu ni uspel. Ramzesa III. je nasledil njegov izbranec Ramzes IV., ki je obsodil in usmrtil več kot trideset zarotnikov.[7][8]

Ramzes IV.[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ramzes IV..

Ramzes IV. je že na začetku svojega vladanja začel izvajati ogromen program gradenj, primerljiv z gradnjami Ramzesa II. V Set Maatu je podvojil število delovnih skupin na skupno 120 mož in poslal številne odprave v kamnolome Vadi Hammamat in rudnike turkiza na Sinaju. V eni od največjih odprav je bilo 8.368 mož, med njimi približno 2.000 vojakov.[9] Razširil je očetov Honsujev tempelj v Karnaku in morda začel graditi svojega v bližini Hačepsutinega templja. Severno od Medinet Habuja je začel graditi manjši tempelj, povezan z Ramessesom.

Tudi Ramzes IV. je imel težave z oskrbo delavcev, podobne kot njegov oče. Državne uradnike, ki so izplačevali delavce, je začel spremljati takratni visoki svečenik Ramesesnaht, ki naj bi delavcem pokazal, da za njihove plače ni odgovorna samo države, ampak, vsaj delno, tudi Amonov tempelj.[3]

Ramzes IV. je ukazal napisati papirus Harris I, najdaljši znani papirus iz Starega Egipta. Dolg je 41 m in vsebuje 1.500 vrstic besedila, ki slavi dosežke njegovega očeta.

Ramzes V.[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ramzes V..

Ramzes V. je vladal samo štiri leta in leta 1143 pr. n. št. umrl zaradi črnih koz. Edini spomenik, ki je zanesljivo njegov, je stela pri Gebel el-Silsili.[10] Torinski papirus Cat. 2044 dokazuje, da so bili delavci v Set Maatu občasno prisiljeni ustaviti delo na njegovi grobnici KV9 zaradi "strahu pred sovražnikom", kar kaže na naraščajočo nestabilnost v Egiptu in nesposobnost države, da bi se obranila pred sovražnikom, verjetno pred libijskimi roparskimi tolpami.[11]

Za Wilbourjev papirus se domneva, da je bil napisan med njegovim vladanjem. Dokument priča, da je takrat večino obdelovalne zemlje upravljal Amonov tempelj, ki je imel tudi popoln nadzor nad državnimi financami.[12]

Ramzes VI.[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ramzes VI..

Ramzes VI. je najbolj znan po svoji grobnici, ki je pod seboj nenamerno pokopala Tutankamonovo grobnico in jo skrila pred roparji grobnic. Tutankamonovo grobnico je leta 1922 odkril britanski arheolog Howard Carter.

Ramzes VII.[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ramzes VII..

Njegov edini znani spomenik je njegova grobnica KV1.[13]

Ramzes VIII.[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ramzes VIII..

O vladanju Ramzesa VIII., ki je trajalo samo eno leto, ni skoraj nič znanega. Dokazan je samo v Medinet Habuju in na nekaj ploščah. Edini spomenik iz obdobja njegovega vladanja je njegova skromna grobnica, ki je ni uporabil on, ampak sin Ramzesa IX. Mentuherkepešef.[14]

Ramzes IX.[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ramzes IX..

Abbotov papirus dokazuje, da so se med njegovim vladanjem začeli prvi poskusi ropanja bogatih grobnic. Komisija vezirjev je skrbno preiskala deset kraljevih grobnic, štiri grobnice pevk božanske Adoratriks in nazadnje grobnice tebanskih meščanov. V več grobnic je bilo vlomljeno. Med slednjimi je bila tudi grobnica faraona Sobekemsafa II., iz katere so ukradli faraonovo mumijo.[15][16]

Faraonovo kartušo so odkrili tudi v Gezerju v Kanaanu, kar kaže, da je imel Egipt v tistem času na Bližnjem vzhodu še nekaj vpliva.[17]

Večina gradenj Ramzesa IX. je v Heliopolisu.[18]

Ramzes X.[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ramzes X..

Vladavina Ramzesa X. je slabo dokumentirana. Gradbena dela v Set Maatu so bila pogosto ustavljena, delno tudi zaradi napadov libijskih roparskih tolp.[19]

Ramzes XI.[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ramzes XI..

Ramzes XI. je bil zadnji faraon Dvajsete dinastije. Med njegovim vladanjem je postal položaj faraona tako šibak, da so oblast v Gornjem Egiptu de facto prevzeli visoki Amonovi svečeniki, v Spodnjem Egiptu pa je že pred faraonovo smrtjo vladal Smendes, ustanovitelj Enaindvajsete dinastije v Tanisu.[20]

Propadanje[uredi | uredi kodo]

Podobno kot v prejšnji Devetnajsti dinastiji so se tudi Dvajseti dinastiji dogajale borbe za oblast med kandidati za egipčanski prestol. Na prestolu so bili kar trije sinovi Ramzesa III.: Ramzes IV., sin kraljice Titi, Ramzes VI., sin kraljice Iset, in Ramzes VIII., sin neznane matere. Dvajseto dinastijo so doletele tudi več zaporednih let trajajoče suše zaradi manjših polplav Nila kot običajno. Posledice suš so bile lakota, državljanski nemiri in uradniška korupcija. Vse to bi omejilo vodstvene možnosti katerega koli kralja.

Faraoni Dvajsete dinastije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Seznam faraonov.

Faraoni Dvajsete dinastije so vladali približno 110 let od okoli 1189 do 1077 pr. n. št. Datumi in imena so povzeti po "Chronological Table for the Dynastic Period" v Erik Hornung, Rolf Krauss, David Warburton (uredniki). Ancient Egyptian Chronology. Handbook of Oriental Studies. Brill, 2006. Več faraonov je bilo pokopanih v Dolini kraljev v Tebah.[21]

Slika Ime Komentar Vladanje
Sethnakht closeup Lepsius.png
Setnaht Včasih tudi Setnakt, ni bil v sorodu s Setijem II., Siptahom ali Tausretom. Morda uzurpator Tausretovega prestola. Siptaha in Tausreta ni priznaval za legitimna vladarja. Morda član nepomembne stranske veje Ramzesove kraljevske družine. 1189–1186 pr. n. št.
KhonsuTemple-Karnak-RamessesIII-2.jpg
Ramzes III. Setnahtov sin. Leta 1175 pr. n. št. se je vojskoval z Ljudstvi z morja. Umorjen v haremski zaroti. 1186–1155 pr. n. št.
M-Ramses IV.jpg
Ramzes IV. Sin Ramzesa III. Med njegovo vladavino je moč Egipta začela usihati. 1155–1149 pr. n. št.
Ramses V mummy head.png
Ramzes V. Sin Ramzesa IV. 1149–1145 pr. n. št.
RamassesVIFragmentarySarcophagusHead-BritishMuseum-August19-08.jpg
Ramzes VI. Sin Ramzesa III., brat Ramzesa IV., stric Ramzesa V. 1145–1137 pr. n. št.
Tomb KV1 Ramesses VII Lepsius.jpg
Ramzes VII. Sin Ramzesa VI. 1137–1130 pr. n. št.
SFEC-MEDINETHABU-Sethiherkhepeshef II.jpg
Ramzes VIII. Zameglen faraon, ki je vladal približno eno leto. istoveten s princem Setiherkepeshefom II. Sin Ramzesa III., brat Ramzesa IV. in Ramzesa VI., stric Ramzesa V. in Ramzesa VII. Edini faraon Dvajsete dinastije, katerega groba niso odkrili. 1130–1129 pr. n. št.
Ramesses9.jpg
Ramzes IX. Verjetno vnuk Ramzesa III., prvi bratranec Ramzesa V. in Ramzesa VII. 1129–1111 pr. n. št.
RamsesXCrop.jpg
Ramzes X.[22] Slabo dokumentiran garaon, ki je vladal 3 do 10 let. Njegovo poreklo je povsem neznano. 1111–1107 pr. n. št.
Temple Khonsu Ramesses XI Lepsius.jpg
Ramzes XI.[23] Morda sin Ramzesa X. V drugi polovici njegove vladavine je južno od Teb vladal visoki Amonov svečenik Herihor in oblast Ramzesa XI. omejil samo na Spodnji Egipt. Na severu ga je nasledil Smendes I. 1107–1077 pr. n. št

Časovnica[uredi | uredi kodo]

Ramzes XI.Ramzes X.Ramzes IX.Ramzes VIII.Ramzes VII.Ramzes VI.Ramzes V.Ramzes IV.Ramzes III.Setnaht

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
Double crown.svgSetnaht
 
Tij-merenes
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Iset Ta-Hemdjert
 
Double crown.svgRamzes III.
 
 
 
Tiji
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Pentavere
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Nubkesbed
 
Double crown.svgRamzes VI.
 
Double crown.svgRames IV.
 
Duatentopet
 
Amun-her-kepeshef
 
Kaemvaset E
 
Double crown.svgRamzes VIII.
 
Parehirvenemef
 
Montuherkopšef B
 
Takhat B
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Double crown.svgRamzes VII.
 
 
 
 
 
Double crown.svgRamzes V.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Baketvernel
 
Double crown.svgRamzes IX.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Titi
 
 
 
Double crown.svgRamzes X.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
neznana
 
Double crown.svgRamzes XI.
 
 
 
 
 
 
 
 

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Hartwig Altenmüller. The Tomb of Tausert and Setnakht. V Kent R. (urednik). Valley of the Kings. Weeks. New York: Friedman/Fairfax Publishers, 2001. str. 222-231.
  2. 2,0 2,1 New Kingdom of Egypt. Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno 6. maja 2017.
  3. 3,0 3,1 Ramesses IV, the Beginning the Empire's Collapse. www.touregypt.net. Pridobljeno 6. maja 2017.
  4. Grandet, Pierre (30. oktober 2014). "Early–mid 20th dynasty". UCLA Encyclopedia of Egyptology 1 (1):4.
  5. Lorenz, Megaera. The Papyrus Harris. fontes.lstc.edu. Pridobljeno 6. maja 2017.
  6. William F. Edgerton. "The Strikes in Ramses III's Twenty-Ninth Year". JNES 10 (3; julij 1951):137-145.
  7. Dodson in Hilton, str. 184.
  8. Grandet, Pierre (30. oktober 2014). "Early–mid 20th dynasty". UCLA Encyclopedia of Egyptology 1 (1):5–8.
  9. Jacobus Van Dijk. The Amarna Period and the later New Kingdom. V Ian Shaw., urednik. The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press paperback, 2002. str. 306-307.
  10. Egypt: Rulers, Kings and Pharaohs of Ancient Egypt: Ramesses V. www.touregypt.net. Pridobljeno 6. maja 2017.
  11. A.J. Peden. The Reign of Ramesses IV. Aris & Phillips Ltd, 1994. str. 21.
  12. Alan H. Gardiner, R.O. Faulkner. The Wilbour Papyrus. 4 Bände. Oxford University Press, Oxford. str. 1941-1952.
  13. Egypt: Rulers, Kings and Pharaohs of Ancient Egypt: Ramesses VII. www.touregypt.net. Pridobljeno 6. maja 2017.
  14. Egypt: Rulers, Kings and Pharaohs of Ancient Egypt: Ramesses VIII. www.touregypt.net. Pridobljeno 6. maja 2017.
  15. Egypt: The Abbott Papyrus: An investigation into tomb robberies held under Ramses IX. www.touregypt.net. Pridobljeno 6. maja 2017.
  16. Gaston Maspero. Une enquête judiciaire à Thèbes au temps de la XXe dynastie.
  17. Finkelstein, Israel. Is the Philistine Paradigm Still Viable? str. 517.
  18. Nicolas Grimal. A History of Ancient Egypt. Blackwell Books, 1992. str. 289.
  19. E.F. Wente; C.C. Van Siclen. A Chronology of the New Kingdom. Studies in Honor of George R. Hughes. SAOC 39 (1976): 261.
  20. Dodson in Hilton, str. 185-186.
  21. http://www.thebanmappingproject.com/sites/ Sites in the Valley of the Kings.
  22. Grimal (1992), str. 291.
  23. Ramesses XI Menmaatre-setpenptah. Pridobljeno 28. oktobra 2007.