Gebel el-Silsila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gebel el-Silsila
جبل السلسلة

ḫny

Khenu
naselje, arheološko najdišče
Templja Ramzesa II. in Merenptaha na zahodnem bregu Nila, vsekana v živo skalo
Templja Ramzesa II. in Merenptaha na zahodnem bregu Nila, vsekana v živo skalo
Gebel el-Silsila جبل السلسلة se nahaja v Egipt
Gebel el-Silsila جبل السلسلة
Gebel el-Silsila
جبل السلسلة
Location in Egypt
Koordinati: 24°38′N 32°56′E / 24.633°N 32.933°E / 24.633; 32.933
DržavaEgipt Egipt
GuvernatAsuan
Časovni pasUTC+2 (Egiptovski standardni čas (EST))
Omrežna skupina(+20) 97
Nomi Starega Egipta

Gebel el-Silsila (arabsko Jabal al-Silsila ali Ǧabal as-Silsila, poslovenjeno Veriga gora ali Niz gora, egipčansko ẖny, Khenit,[1] Kheni ali Khenu, poslovenjeno Mesto za veslanje) je mesto na Nilu 65 km severno od Asuana, kjer je Nil najožji in na obeh straneh obdan z visokimi klifi. Ožina je med Edfujem ne severu in Kom Ombom na jugu.[2] Egipčansko ime Kheny, včasih tudi Khenu, se je nanašalo na kamnoloma na obeh bregovih Nila, aktivna od Osemnajste dinastije do grško-rimskega obdobja Egipta. Silsila je znana predvsem po stelah iz Novega kraljestva in kenotafih.

Rudnik peščenjaka[uredi | uredi kodo]

V Osemnajsti dinastiji so Egipčani apnenec zamenjali s peščenjakom, ker kamnolomi v Gebeleinu niso mogli dobaviti toliko apnenca kot dotlej. Glavni vir peščenjaka so postali kamnolomi v Gebel el-Silsili.[3] Peščenjak je bolj trden od apnenca in je omogočal gradnjo daljših prečnikov.[3]

V kamnolomu so izdelali veliko talatatov za Ehnatonove zgradbe v Luksorju in Amarni. Na steli iz zgodnjega obdobja njegove vladavine je podoba Ehnatona, ki daruje Amonu pod krilatim sončnim diskom. Napis pravi, da je bil blok priptravljen za velik benben boga Hora v Tebah.[4] Odpiranje kamnoloma je nadziral Ehnatonov kipar Bek.

Svetišča, kapele in templji[uredi | uredi kodo]

V kamnolomih na obeh bregovih Nila so uradniki, ki so nadzirali delo v kamnolomih, zgradili veliko svetišč. Iz silsilskega peščenjaka so bili grajeni tudi skoraj vsi veliki egipčanski templji,[2] vključno s templji v Karnaku,[2] Luksorju,[2] tempelj Ramzesa III. v Medinet Habu, Kom Ombu in Ramesseum.

Krokodilji bog Sobek, vladar Nila

Glavno božanstvo: Sobek[uredi | uredi kodo]

Rimski kovanec z napisom Octavianus Aegypto capta (Oktavijan, osvajalec Egipta) z Avgustom na prednji in krokodilom na zadnji strani

Glavno božanstvo Gebel el-Silsile je bil Sobek,[5] bog krokodilov in nadzornik voda.[2] Silsila je spadala v staroegipčanski nom Kom Ombo (ali Ombos), ki je stal približno 15 km južno oziroma po reki navzgor. Na rimskih kovancih Omboškega noma je bil na eni strani upodobljen krokodil, na drugi pa bog Sobek s krokodiljo glavo.

Zahodni breg[uredi | uredi kodo]

Horemhebov v skalo vklesan tempelj (Veliki Speos) je bil zgrajen v verjetno v nekdanjem kamnolomu peščenjaka. Posevečen je sedmim božanstvom, vključno z Amonom, Sobekom in njemu samemu.[3] Kasnejši vladarji (Ramzes II., Ramzes III.) so na zgradbo vklesali svoje prizore. V osrednji vratni odprtini je stela s podobo Setija II. pred Amon-Rajem, Mut in Honsujem.[6]

Na zahodnem bregu je tudi več kapel vezirjev, stel, svetišč in v steno vklesanih svetišč.

Vzhodni breg[uredi | uredi kodo]

Raziskovalci so na vzhodnem bregu odkrili 49 kamnolomov. Največji med njimi ima oznako Q34, v katerem je 54 kamnitih koč. Odkrili so tudi več stel iz obdobja Amenhotepa III. Stele so poškodovane, na oni pa je ohranjen napis, da je bila postavljena v 35. letu Amenhotepovega vladanja.[7] Na vzhodnem bregu so odkrili tudi Amenhotepovo svetišče in stelo faraona Ehnatona, na kateri je omenjen kot Amenhotep IV.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Kitchen, Kenneth A. (1983). Pharaoh Triumphant: The Life and Times of Ramesses II, King of Egypt. Aris & Phillips. ISBN 978-0856682155.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 »Long-Lost Egyptian Temple Found : DNews«. DNews (Discovery News). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2016. Pridobljeno 18. maja 2015.
  3. 3,0 3,1 3,2 Richard H. Wilkinson (2000). The complete temples of ancient Egypt. London : Thames & Hudson. str. 56. COBISS 13592380. ISBN 0-500-05100-3.
  4. Tyldesley, Joyce (1998). Nefertiti: Egypt's Sun Queen. Penguin. str. 56. ISBN 0-670-86998-8.
  5. Intrepid radio interview (2015).
  6. Porter, Bertha; Moss, Rosalind (1937). Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs and Paintings. V Upper Egypt: Sites (Volume 5). Griffith Institute. 1937, 1962; 2004. ISBN 978-0900416835.
  7. "Gebel el Silsila Survey Project". Pridobljeno 27. decembra 2015.

Galerija[uredi | uredi kodo]