Honsu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Honsu
Bog Lune
Khonsu.svg
Ime v hieroglifih:
Aa1
N35
O34
M23G43G7
Kultno središče: Tebe
Simbol: Lunin disk, koder mladosti, sokol, pastirska palica in cepec kot žezlo
Partnerstvo: Bastet
Starši : Amon in Nut
Sorodniki: Maat, Apis, Tefnut, Sekmet, Bastet, Šu

Honsu je bil staroegipčanski bog Lune. Njegovo ime pomeni potnik in bi se lahko nanašalo na nočno potovanje Lune preko neba. Skupaj s Totom je simboliziral minevanje časa. Pomemben je bil za ustvarjanje novega življenja in vsa živa bitja. V Tebah je bil poleg matere Nut in očeta Amona član tebanske triade.

Mitologija[uredi | uredi kodo]

Honsujevo ime Potnik izhaja iz Luninega (egipčansko Iah) potovanja preko nočnega neba. Njegova druga imena so tudi podkupovalec, stezosledec in branilec, ker so menili, da čuva nočne potnike. Kot bog svetlobe v temi, je bil Honsu priprošnjik za zaščito pred divjimi živalmi in zdravilec. Menili so, da so takrat, ko Honsu prižge polno luno, ženske in živali plodne in da se vse nosnice in grla napolnijo s svežim zrakom.

Ime Honsu se lahko tolači tudi kot »kralj posteljice (placente)«. V zgodnjem obdobju so menili, da ubija vladarjeve (faraonove) sovražnike in izvleče njihovo drobovje za vladarjevo rabo. Zaradi tega krvoločnega aspekta so ga imeli za boga, ki »živi od src« oziroma »se hrani s srci«. Kasneje so ga začeli še bolj povezovati s posteljico in v njem videli pobóženo faraonovo posteljico in boga, vključenega v rojevanje otrok.

Atributi[uredi | uredi kodo]

Honsu je običajno upodobljen kot mumija s simboli otroštva - kodrom ali kito las ob strani in ogrlico menat s pastirsko palico in cepcem. Tesno je bil povezan z drugimi božjimi otroki kot sta Hor in Šu. Včasih je upodobljen s sokolovo glavo na glavi, podobno kot Hor, s katerim je bil povezan kot zaščitnik in zdravilec, okrašen s sončnim diskom in polno luno.[1]

V piramidnih in krstnih besedilih je prikazan v njegovem krutem aspektu. Pomemben postal šele v Novem kraljestvu, ko so ga imeli za »največjega boga od velikih bogov«. Večina tempeljskega kompleksa v Karnaku je bila v ramzeškem obdobju osredotočena prav nanj.[1] Njegov tempelj v Karnaku je v dokaj dobrem stanju. Na enem od zidov je prikazana kozmogenija, v kateri je Honsu prikazan kot velika kača, ki v stvarjenju sveta plodi kozmično jajce.[2]

Glavna središča Honsujevega čaščenja so bila Memfis, Hibis in Edfu.[1]

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Honsu Tebanski
"Stvarnik" človeških usod
Chonsu-pa-âri-sekher-em-"Uas-t"
s hieroglifi
Aa1
,
N35
M23G43G40D4S29Aa1
r
Y1
Z3G17R19t
,
O49

V Srednjem kraljestvu je Honsu kot sin Nut v Tebah postopoma nadomestil boga vojne Montuja. Za Honsujevega posvojitelja in krušnega očeta so imeli boga Amona, ki je bil pomemben že med vzponom Teb, njegovo ženo Vosret pa so zamenjali z Nut. Ker sta bila Honsu in Nut zelo blaga bogova, je Montu postopoma izgubil svoje bolj agresivne aspekte.

V umetnosti so Honsuja upodabljali kot moža z glavo sokola, ki nosi polmesec mlade lune proti disku polne lune. Na glavi ima koder ali kito las, kakršno so nosili egipčanski otroci, in je predstavljala Honsuja kot otroka. Ostali del glave so brili. Občasno je bil upodobljen kot mladenič s cepcem faraona in ogrlico menat ali na hrbtu gosi, ovna ali dveh krokodilov. Njegova sveta žival je bila pavijan, katerega so stari Egipčani imeli za lunino žival.

Pilon Honsujevega templja v Karnaku

V ljudski kulturi[uredi | uredi kodo]

V egipčanski mitološki trilogiji Kanske kronike je Honsu kot bog Lune eden od igralcev v družabni igri senet, v kateri bi glavna junaka Sadi in Karter z zmago dobila tri ure časa, potrebnega za prehod skozi Hišo noči.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 The Oxford Guide: Essential Guide to Egyptian Mythology. Urednik Donald B. Redford, str. 186–187, Berkley, 2003, ISBN 0-425-19096-X.
  2. Geraldine Pinch. Handbook of Egyptian Mythology, str. 156, ABC-CLIO, 2002, ISBN 1-57607-242-8.