Geb

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Geb
Bog zemlje
Geb.svg
Ime v hieroglifih
G39bA40
Simbolgosi, kače, biki, ječmen
Osebne informacije
StaršiŠu in Tefnut
SorojenciNut
PartnerBeset
OtrociOziris, Izis, Set, Nefitis, včasih tudi Hor
Ustrezniki
Grški ustreznikKronos
Upodobitev Hora in Geba

Geb (tudi Seb in Keb) je v staroegipčanski mitologiji bog zemlje in eden izmed Deveterice (Eneade) iz Heliopolisa.

Razlaga mita[uredi | uredi kodo]

Geb v prevodu pomeni zemlja in mit pravi, da kadar se bog zemlje zasmeje povzroči potres. Egipčani so verovali, da mitološko podzemlje - Duat - dejansko je pod zemljo. Geb je bil zato včasih prikazan kot bog, ki zadržuje tiste mrtve, ki so nevredni potovanja na nebeška polja - Aru - pred obličje Ozirisa.

V Eneadi je Geb brat in hkrati tudi mož boginje neba Nut ter sin prvinskih elementov vlage in suše - Tefnut in Šuja. Mit pravi, da sta bila skupaj z Nut združena v večno spolno občevanje, ki ga je prekinila njuna mati boginja vlage Tefnut. Iz te zveze so se rodili zadnji štirje bogovi Eneade - Oziris, Set, Izida in Neftis.

Videz[uredi | uredi kodo]

Geb je bil upodobljen v človeški obliki s sestavljeno krono na glavi.