Egipčanska knjiga mrtvih

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prizor iz Knjige mrtvih prikazuje tehtanje srca pokojnika oz. posmrtno sodbo. Če je srce lažje od peresa boginje Ma'at, boginje pravice in resnice, je duši pokojnika dovoljeno oditi v Amenti, egipčanski raj. Težja srca zlih požre zver Amamat. Povsem desno stoji bog Thoth, ki zabeleži vse človekove misli, besede in dejanja v času njegovega življenja, zapisuje pa tudi rezultate sodbe, ki bo določila nadaljnjo usodo človekove duše.[1] (Papirus Hunefer, XIX. dinastija, obdobje Setija I., 1313-1301 pr. n. št.)

Egipčanska knjiga mrtvih (Pert em hru - Prebujanje v svetlobo, Vstajanje v dan, Vstopanje v resnično življenje) je ena izmed najstrejših zbirk religijskih besedil na svetu, ki je najverjetneje nastala v 3. tisočletju pr. n. št. Papirusovi zvitki so bili namenjeni kot pomoč pokojnemu, da je lažje prišel v onostranstvo. To besedilo je moral pokojni prebrati pred Anubisom na tehtanju srca. Zatem je Anubis potehtal srce in odločil, kakšno naj bo njegovo posmrtno življenje.

V uporabi je bila skozi vso staroegipčansko zgodovino. Sporočilo knjige je ostajalo enako, spreminjala pa se je oblika njenega zapisa:

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Taylor, J.H. (ur.) (2010). Ancient Egyptian Book of the Dead: Journey through the afterlife. London: British Museum Press, str. 208-12. ISBN 978-0-7141-1993-9