Gezer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gezer
גֶּזֶר
Gezer-Stone-steles.jpg
Gezersko visoko mesto
Gezer is located in Izrael
Gezer
Drugo ime Tel Gezer
Lokacija Zastava Izraela Izrael
Koordinati 31°51′32.4″N 34°55′4″E / 31.859000°N 34.91778°E / 31.859000; 34.91778
Druge informacije
Stanje ruševine

Gezer, Tel Gezer ali Tell el-Džezer (hebrejsko גֶּזֶר, Gezer) je arheološko najdišče ob vznožju Judejskih gora na meji pokrajine Shfela približno na sredini med Jeruzalemom in Tel Avivom. Gezer je zdaj izraelski narodni park. V Hebrejski bibliji je Gezer povezan z Jozuetom in Salomonom.

V prvi polovici 2. tisočletja pr. n. št. je Gezer postal glavna utrjena kanaanska mestna država. Kasneje je bil v požaru uničen in ponovno zgrajen. Amarnska pisma omenjajo gezerske kralje, ki so prisegli zvestobo egipčanskemu faraonu.[1] Pomemben je bil predvsem zaradi svojega strateškega položaja na križišču starodavne obalne trgovske poti, ki je povezovala Egipt in Sirijo, in poti do Jeruzalema in Jerihe.

Gezer v Bibliji[uredi | uredi kodo]

Gezer je v Jozuetovi knjigi omenjen kot levitsko mesto, eno od desetih, dodeljeno Levijevemu sinu Kehatu (Jozue 21:4) in njegovim potomcem. Med odkritja, povezana z biblično arheologijo, spadajo verjetno kanaansko visoko mestokraj čaščenja (hebrejsko במה, bamah) z desetimi monumentalnimi megaliti, pokončnimi skalami, imenovanimi matsevot, ki jih najdemo tudi drugje v Izraelu, vendar so v Gezerju najimpresivnejši,[2][3][4] dvojna jama pod visokim mestom, ki ni povezana z njim, trinajst popisanih mejnih kamnov, ki so omogočili prvo prepoznavanje svetopisemskega mesta, vhodna vrata s šestimi prekati, podobna vratom v Hazorju in Megidu, in velik kanaanski vodni sistem s predorom, ki vodi navzdol do izvira, podoben sistemu v Jeruzalemu, Hazorju in Megidu.

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Mejnik iz helenističnega Gezerja, napisan v aramejščini (zgoraj) in grščini

Gezer je stal na severnem robu pokrajine Šefela, približno 30 km severozahodno od Jeruzalema. Imel je strateški položaj na priključku mednarodne obalne trgovske ceste Via Maris na trgovsko cesto, ki jo je skozi dolino Ajalom povezovala z Jeruzalemom.

Potrditev istovetnosti mesta s svetopisemskim Gezerjem so omogočili dvojezični napisi v hebrejščini ali aramejščini in grščini, odkriti na skalah nekaj sto metrov od mestnega griča. Napisi so iz 1. stoletja pr. n. št. in se berejo "meja Gezerja" in "meja Alkinosa", ki je bil takrat verjetno gezerski guverner.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bronasta doba[uredi | uredi kodo]

Zgodnja bronasta doba[uredi | uredi kodo]

Prebivalci prvega naselja v Gezerju proti koncu 4. tisočletja pr. n. št. so živeli v velikih v skalo vklesanih votlinah.

V zgodnji bronasti dobi je bilo na vrhu griča neutrjeno naselje, ki je bilo sredi 3. tisočletja pr. n. št. uničeno in za več stoletij opuščeno.[5]

Srednja bronasta doba[uredi | uredi kodo]

Kanaanski vodni predor v Tel Gezerju

V srednji bronasti dobi (prva polovica 2. tisočletja pr. n. št.) je Gezer postal dobro utrjeno glavno mesto z velikim kultnim središčem.[6]

Kanaansko mesto je uničil požar, domnevno na koncu vojnega pohoda egipčanskega faraona Tutmoza III. (vladal 1479–1425 pr. n. št.). Najstarejša znana zgodovinska omemba mesta je na seznamu Tutmozovih osvojenih mest v templju v Karnaku.[7]

V Amarnskih pismih iz 14. stoletja pr. n. št. je deset pisem gezerskih kraljev, ki prisegajo zvestobo egipčanskemu faraonu. V mestni državi Gezer (babilonsko Gazru) so v dvajsetletnem obdobju, ki ga pokrivajo Amarnska pisma, vladali štirje vladarji.[5] Odkritja več keramičnih posod, skritih valjastih pečatnikov in velik skarabej s kartušo egipčanskega faraona Amenhotepa III. dokazujejo obstoj mesta v poznem 14. stoletju pr. n. št. in kažejo na tesne vezi med kanaanskim mestom in Egiptom.[8]

Utrdbe

Grič je bil obdan z masivnim kamnitim obzidjem in stolpi, zaščitenimi s pet metrov visokim nasipom iz zemlje, ometanim z mavcem. Lesena mestna vrata na jugozahodnem vogalu obzidja so bila utrjena z dvema stolpoma.[5]

Kultno mesto z massebotom

Kultno središče mesta je bilo na najvišjem mestu v vrsti desetih velikih kamnitih blokov, imenovanem massebot. Vrsta blokov stoji v smeri sever-jug. Najvišji blok je visok tri metre. Sredi massebota sta oltarju podobna struktura in velik kvadraten kamnit bazen. Natančen namen teh megalitov je še vedno nejasen. Postavljeni so bili morda kot kanaansko visoko mesto v srednji bronasti dobi okoli leta 1600 pr. n. št.[6]

Pozna bronasta doba[uredi | uredi kodo]

V pozni bronasti dobi (druga polovica 2. tisočletja pr. n. št.) je bilo zgrajeno novo obzidje, debelo štiri metre. V 14. stoletju pr. n. št. je bila na visokem zahodnem deli griča zgrajena palača. Proti koncu bronaste dobe je začel vpliv mesta upadati in število prebivalcev se je zmanjšalo. Gezer je omenjen na Merneptahovi steli zmage, datirani v konec 13. stoletja pr. n. št.

Železna doba[uredi | uredi kodo]

V 12.-11. stoletju pr. n. št. je bila na gezerski akropoli zgrajena velika stavba z več prostori in dvoriščem. Ostanki mlinskih kamnov in zrnja pšenice med črepinjami kažejo, da je bila žitnica. Lokalne in filistejske posode dokazujejo, da je v mestu živela mešana kanaansko/filistejska populacija.

Tiglat-Pileser III. in novoasirsko obdobje

Gezer je med letoma 734 in 732 pr. n. št. oblegal novoasirski kralj Tiglat-Pileser III. (vladal 745-727 pr. n. št.).[9] Asirci so na koncu Tiglat-Pileserjevega pohoda v Kanaan mesto verjetno osvojili. Ime Gezerja je kot Gazru morda zapisano na klinopisnem reliefu iz 8. stoletja pr. n. št. v palači Tiglat-Pileserja III. v Nimrudu.

Helenistično obdobje[uredi | uredi kodo]

V helenističnem obdobju so Gezer utrdili Makabejci. V njem je vladala neodvisna judovska Hasmonejska dinastija.[10]

Pohelenistično obdobje[uredi | uredi kodo]

V rimskem obdobju in kasneje je bil Gezer redko naseljen, ker so njegovo vlogo prevzela druga mestna središča.[1]

Križarsko obdobje[uredi | uredi kodo]

Leta 1177 so bile ravnice okoli Gezerja prizorišče bitke pri Montgisardu, v kateri je križarska vojska Baldvina IV. porazila Saladinovo vojsko. Montgisard je bilo križarsko gospostvo nedaleč od Ramle, na katerem je domnevno stal grad.[11]

Svetopisemsko obleganje Gezerja[uredi | uredi kodo]

Obleganje Gezerja
Datum 10. stoletje pr. n. št.
Prizorišče Gezer, Izrael
Izid egipčanska zmaga in zasedba mesta
Udeleženci
Egipt Filistejci
Poveljniki
Siamun (?) ni znano
Moč
ni znano ni znano
Žrtve
ni znano številne

Po Hebrejski Bibliji, edinem viru, ki omenja ta dogodek, je bilo obleganje Gezerja na začetku 10. stoletja pr. n. št. Mesto je po obleganju osvojil in požgal neimenovan egipčanski faraon. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da to lahko bil faraon Siamon med vojnim pohodom v Palestino. Neimenovani faraon je nato mesto kot doto svoje hčerke predal kralju Salomonu. Salomon je mesto ponovno zgradil in utrdil (1 Kralji 9:15-16).

Svetopisemska zgodba o izraelski osvojitvi Kanaana pod njihovim voditeljem Jozuetom omenja kralja Gezerja Horama (Jozue 10:33), ki je prišel na pomoč svojim sonarodnjakom v Lahišu, kjer je v bitki padel.

Prepoznavanje faraona[uredi | uredi kodo]

Edina svetopisemska omemba faraona, ki bi lahko bil Siamon (vladal 986-967 pr. n. št.), je v že omenjeni Prvi knjigi Kraljev. Kaj se je v resnici dogajalo, ne opisuje noben primarni vir. Britanski biblicist Kenneth Kitchen je prepričan, da je Gezer osvojil Siamon in ga predal Salomonu. Drugi biblicisti, med njimi Paul S. Ash in Mark W. Chavalas, se s tem ne strinjajo in trdijo, da ni mogoče ugotoviti, kateri faraon je bil Davidov in Salomonov sodobnik.[12] Profesor Edward Lipinski trdi, da so takrat neutrjeni Gezer opustošili v poznem 10. stoletju pr. n. št., se pravi ne med Siamonovim vladanjem. Po njegovem mnenju je bil faraon najverjetneje Šošenk I. (vladal 943–922 pr. n. št.).[13]

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Replika Gezerskega koledarja v Gezerskem narodnem parku
Čiščenje gezerskega vodnega sistema iz bronaste dobe, 3. junij 2011
Plošča z Gezerskim koledarjem iz zgodnje železne dobe (10. stoletje pr. n. št.); Arheološki muzej, Istanbul, Turčija

Zgodovina izkopavanj[uredi | uredi kodo]

Obsežna arheološka izkopavanja v Gezerju so se začela v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja in spadajo med najbolj obširna izkopavanja v Izraelu. Najdišče je kot Gezer prvi prepoznal Charles Simon Clermont-Ganneau leta 1871. Najdišče je pod pokroviteljstvom Palestinske razikovalne fondacije od leta 1902 do 1909 raziskoval R. A. Stewart Macalister, ki je odkril več artefaktov, zgradb in utrdb. Macalister je slabim stratigrafskim metodam navkljub odkril stanovanjski stratus. Kasneje se je izkazalo, da je večina njegovih ugotovitev in teorij napačna. Drugi pomembni raziskovalci si bili Alan Rowe (1934), G.E. Wright, William Dever in Joe Seger (med 1964-1974) in ponovno Dever leta 1984 in 1990.[7]

Raziskave so se nadaljevale junija 2006 pod vodstvom Stevea Ortiza in Sama Wolffa. Prva sezona izkopavanj se je končala uspešno in razkrila nekaj zanimivih podrobnosti, med njimi debelo plast ruševin, ki bi lahko bile posledica Siamonovega unčenja mesta (1 Kralji 9:16).

Julija 2017 arheologi odkrili okostja tričlanske družine, odraslega moškega in otroka z uhani, ki so bili verjetno ubiti med egipčansko invazijo v 13. stoletju pr. n. št.[14] Odkrili so tudi amulet in več skarabejev in valjastih pečatnikov. Na amuletu sta kartuši faraonov Tutmoza III. in Ramzesa II.

Gezerski koledar[uredi | uredi kodo]

Ena od najslavnejših najdb je Gezerski koledar. Plošča vsebuje besedilo, ki je bilo bodisi pomnilniška vaja šolarjev ali nekaj, kar je služilo za pobiranje davkov od kmetov. Besedilo bi lahko bilo tudi priljubljena ljudska ali otroška pesem, ki je naštevala mesece leta po kmetijskih sezonah. Koledar je pomemben vir podatkov o starodavni pisavi in jeziku na Bližnjem vzhodu in poljedelskih sezonah.

Izraelska mestna vrata in obzidje[uredi | uredi kodo]

Leta 1957 je Yigael Yadin odkril, da so gezersko obzidje in mestna vrata zelo podobni sorodnim salomonskim zgradbam v Megidu in Hazorju. Vse zgradbe so datirane v zgodnje Izraelsko kraljestvo.[15]

Mejni kamni[uredi | uredi kodo]

Na najdišču so odkrili trinajst mejnih kamnov, verjetno iz poznega helenističnega obdobja (1. stoletje pr. n. št.).

Amonov tempelj[uredi | uredi kodo]

Na fragmentiranem, vendar dobro znanem reliefu iz Amonovega templja v Tanisu, je upodobljen egipčanski faraon, ki s kijem ubija svojega sovražnika. Relief je domnevno povezan s plenjenjem Gezerja. Egiptolog Kenneth Kitchen meni, da je upodobljen faraon Siamon.[16] V zadnjem času je Paul S. Ash podvomil v to razlago. Avtor trdi, da je na reliefu prizor iz izmišljene bitke in poudarja, da na egipčanskih reliefih Filistejci niso bili nikoli oboroženi s sekirami in da za filistejsko rabo sekir ni nobenega arheološkega dokaza.[17]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 James F. Ross (maj 1967): Gezer in the Tell el-Amarna Letters, Jstor.org, str. 62–70. Pridobljeno 2. januarja 2015.
  2. ^ Gilat, Ngsba.org. Pridobljeno 2. januarja 2015.
  3. ^ The standing stone or stele, Netours.com. Pridobljeno 2. januarja 2015.
  4. ^ David Ussishkin (2006), Czerny E., Hein I., Hunger H., Melman D., Schwab A., uredniki: On the History of the High Place at Gezer, Studies in Honour of Manfred Bietak, Vol. II, Leuven: Peeters Publishers, str. 411–416. Pridobljeno februarja 2015.
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 Gezer - Jewish Virtual Library, Webcache.googleusercontent.com. Pridobljeno 2. januarja 2015.
  6. ^ 6,0 6,1 Gezer – Ancient Importance to Israel, Allaboutarchaeology.org. Pridobljeno 2. januarja 2015.
  7. ^ 7,0 7,1 Laughlin, John Charles Hugh (2006): Gezer - Did Solomon Build a City Gate Here? Fifty Major Cities of the Bible: From Dan To Beersheba, Routledge, str. 127–131. ISBN 9780415223157.
  8. ^ Hidden secret of Gezer: A pre-Solomonic city beneath the ruins. Pridobljano 27. novembra 2013.
  9. ^ Ehrlich, Carl S. (november 1996): The Philistines in Transition: A History from Ca. 1000-730 B.C.E., Brill Academic Publishers, str. 192–193. ISBN 978-90-04-10426-6.
  10. ^ Makabejci 1 13:43-48.
  11. ^ Jim Bradbury (2004): Montgisard, Battle of, 25 November 1177, The Routledge Companion to Medieval Warfare, Routledge, ISBN 9781134598465. Pridobljeno 15. decembra 2017.
  12. ^ Chavalas, Mark W., Ash, Paul S. (2001): Review of David, Solomon and Egypt: A Reassessment by Paul S. Ash, Journal of Biblical Literature 120 (1): 152–152. doi: 10.2307/3268603. JSTOR 3268603.
  13. ^ Lipinski, Edward (2006): On the Skirts of Canaan in the Iron Age, Orientalia Lovaniensia Analecta, Leuven, Belgija: Peeters, str. 96–97, ISBN 978-90-429-1798-9.
  14. ^ Paton, C. (5. julij 2017): Israel: Ancient Human Remains Discovered in Biblical City 3,200 Years After its Destruction by the Egyptians, Newsweek. Pridobljeno 7. julija 2017.
  15. ^ Gezer, Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 2. januarja 2015.
  16. ^ Kitchen, K.A. (2003): On the Reliability of the Old Testament, William B. Eerdmans Publishing, str. 109.
  17. ^ Ash, Paul S. (november 1999): David, Solomon and Egypt: A Reassessment] (JSOT Supplement), Sheffield Academic Press, str. 38–46, ISBN 978-1-84127-021-0.