Mentuhotep I.
| Mentuhotep I.[1] | |
|---|---|
| Montuhotep I., Mentuhotep-aa | |
 Sedeči kip Mentuhotepa I. iz Elefantine, zdaj v Kairskem muzeju | |
| Faraon | |
| Vladavina | okoli 2135 pr. n. št. (Enajsta dinastija) |
| Predhodnik | Intef Starejši |
| Naslednik | Intef I. |
| Zakonci | Neferu I.[d] |
| Otroci | Intef I. in Intef II. |
| Oče | morda Intef Starejši |
Mentuhotep I. ali Mentuhotep-aa (Veliki)[3] je bil zelo verjetno tebanski nomarh in neodvisen vladar Gornjega Egipta v zgodnjem Prvem vmesnem obdobju Egipta. Vladal je okoli leta 2035 pr. n. št. Bil je ustanovitelj Enajste egipčanske dinastije, ki je bila pomembna zlasti med vladavino Intefa II. in Mentuhotepa II.
Identiteta[uredi | uredi kodo]
Mentuhotep je bil verjetno lokalni egipčanski tebanski nomarh na začetku Prvega egipčanskega vmesnega obdobja okoli leta 2035 pr. n. št. Na Karnaškem seznamu kraljev, ki se je ohranil v Festivalni dvorani Tutmoza III., je pod številko 12 delno ime »Men-«, zapisano v kraljevski kartuši, ki se razlikuje od kartuše Mentuhotepa II. (št. 29) in Mentuhotepa III. (št. 30). Razpoložljivi fragmenti Karnaškega seznama ne omogočajo ureditve faraonov po časovnem zaporedju, zato se ne da ugotoviti, kdaj je faraon Men- živel. Veliko znanstvenikov je na osnovi seznama trdilo, da je bil Mentuhotep I. bolj verjetno tebanski nomarh, katerega so njegovi nasledniki proglasili za faraona.[4][5][6][7]
Dejstvo, da se Mentuhotepu ne da zanesljivo pripisati nobenega izvirnega spomenika, je nekaj egiptologov privedlo do zaključka, da je Mentuhotep izmišljeni prednik in ustanovitelj Enajste dinastije, ki so si ga v ta namen izmislili kasnejši vladarje Enajste dinastije.
Na podstavku kipa iz svetišča nomarha Hekaiba na Elefantini je Mentuhotep omenjen kot »Oče bogov«.[8][9] Naslov se verjetno nanaša na njegova neposredna naslednika Intefa I. in Intefa II., ki sta kot faraona vladala v Gornjem Egiptu. Veliko egiptologov iz tega sklepa, da je bil Mentuhotep I. verjetno njun oče[4][8][10] in da ni bil faraon, ker je bil ta naslov običajno rezerviran za ne-kraljevske prednike faraonov.[5][6][7][8]
Mentuhopovo prestolno ime ni znano. Ker verjetno ni bil faraon in do Mentuhotepa II. noben faraon ni imel prestolnega imena, ga verjetno sploh ni imel. Horovo ime Tepi-a (Prednik) je verjetno dobil po smrti.[11]
Družina[uredi | uredi kodo]
Mentuhotepova žena bi lahko bila Neferu I., napis na Hekaibovem kipu pa kaže, da bi ahko bil oče Intefa I. in Intefa II. Na Karnaškem seznamu kraljev je na 13. mestu očitno nekraljevska oseba (brez kartuše) z imenom Intef. Ta oseba bi lahko bil Intef starejši, sin Iku, tebanski nomarh, ki je bil v zgodnjem prvem vmesnem obdobju lojalen herakleopolskim faraonom. Ker vladarji na preostalih fragmentih niso razvrščeni po časovnem zaporedju, ta sklepanja niso povsem zanesljiva.
Vladanje[uredi | uredi kodo]
Domena tebanskega nomarha Mentuhotepa je na jugu morda segala do prvega Nilovega katarakta. Mentuhotep bi hipotezično lahko sklenil zavezništvo z nomarhom Koptosa (Qift), ki je nato spodbudil njegovega naslednika Intefa I., da je začel vojno s herakleopolskimi faraoni iz Desete dinastije in njihovimi zavezniki, nomarhi iz Srednjega Egipta, zlasti z Anktifijem.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Annales du Service des Antiquités de l´Egypt Le Caire Nr. 55, 1900, str. 178.
- ↑ Clayton, Peter A.: Chronicle of the Pharaohs: The Reign-by-Reign Record of the Rulers and Dynasties of Ancient Egypt, Thames & Hudson 2006, ISBN 0-500-28628-0, str. 72.
- ↑ Wolfram Grajetzki: The Middle Kingdom of Ancient Egypt: History, Archaeology and Society, Duckworth Egyptology, London 2006, ISBN 978-0715634356, str. 10–11.
- ↑ 4,0 4,1 William C. Hayes: The Middle Kingdom in Egypt. Internal History from the Rise of the Heracleopolitans to the Death of Ammenemes III. v The Cambridge Ancient History, vol. I, part 2, Cambridge University Press, 1971, ISBN 0 521 077915, str. 476.
- ↑ 5,0 5,1 Nicolas Grimal: A History of Ancient Egypt, Oxford: Blackwell Books, 1992, str. 143.
- ↑ 6,0 6,1 Jürgen von Beckerath: Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien, vol 46, Mainz am Rhein: Verlag Philipp von Zabern, 1999. ISBN 3-8053-2310-7, str. 76–77.
- ↑ 7,0 7,1 Kim Ryholt: The Royal Canon of Turin v Erik Hornung: Rolf Krauss, David A. Warburton (urednika): Ancient Egyptian Chronology, Brill, Leiden/Boston, 2006, ISBN 978 90 04 11385 5, str. 30.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Labib Habachi: God's fathers and the role they played in the history of the First Intermediate Period, ASAE 55, str. 167ff.
- ↑ Labib Habachi: The Sanctuary of Hequaib, Mainz 1985, vol. II, str. 187-189.
- ↑ Louise Gestermann: Kontinuität und Wandel in Politik und Verwaltung des frühen Mittleren Reiches in Ägypten, Wiesbaden 1987, str. 26.
- ↑ Habachi, sl. 4.
Mentuhotep I.
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Intef starejši (kot tebanski nomarh) |
Faraon Gornjega Egipta okoli 2035 pr. n. št. |
Naslednik: Intef I. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
