Senusret III.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Senusret III.
Sesostris III, Senvosret III
Kipi Senusreta III. v Britanskem muzeju
Kipi Senusreta III. v Britanskem muzeju
Faraon
Vladavina1878 – 1839 pr. n. št. (Dvanajsta dinastija)
PredhodnikSenusret II.
NaslednikAmenemhet III.
Vladarski nazivi
Prenomen  (Praenomen)
Kakaure
Ḫˁj-k3w-Rˁ
Pojavila se je Rajeva Ka
M23
t		 L2
t		 <
raN28D28 D28
D28
>
Nomen
Senusret
S(j)-n-Wsrt
Mož (boginje) Vosret
G39N5<
F12sD21
t		 z
n
>
Horovo ime
Nečerheperu
Nṯrj-ḫprw
Hor, božanske oblike
G5
nTrxprw
Naziv Nebti
Nečermesut
Nṯrj-mswt
Dve gospe, božanskega rojstva
G16
nTrmswt
Zlati Horus
Heper
Bjk-nbw-ḫpr
Zlati Hor je bil ustvarjen
xprG8
ZakonciMeretseger[d], Neferthenut[d] in Hnemetneferhedžet II.[d]
OtrociAmenemhet III.
OčeSenusret II.
MatiKenemetneferhedžet I.[d]
Smrt1839 pr. n. št.
Pokopan29°49′9″N 31°13′32″E / 29.81917°N 31.22556°E / 29.81917; 31.22556
SpomenikiBuhen in Toška

Hakaure Senusret III., včasih tudi Senvosret III. (helenizirano v Sesostris III.) je bil egipčanski faraon, ki je vladal od 1878 pr. n. št. do 1839 pr. n. št., ko je bil Egipt zelo močan in je doživljal gospodarski razcvet,[1] * ni znano, † 1839 pr. n. št.

Bil je peti in morda najmočnejši faraon Dvanajste dinastije Novega kraljestva. Njegovi vojaški pohodi so se končali z obdobjem miru in gospodarskega razcveta, ki je zmanjšal moč regionalnih vladarjev in sprožil razvoj obrti, trgovanja in urbanega razvoja.[2] Senusret III. je bile den od zelo redkih faraonov, ki so jih pobóžili in so imeli svoj kult, ko so bili še živi.[3]

Družina[uredi | uredi kodo]

Senusret III. je bil sin faraona Senusreta II. in Henemetneferhedžet I. Zagotovo znane so tri Senusretove žene: Itakajt, Henemetneferhedžet II. in Neferthenut. Znanih je tudi več hčera, čeprav so dokazane samo na grobovih okoli faraonove piramide in je njihova natančna povezava s faraonom vprašljiva. Mednje spadajo: Sithator, Menet, Senetsenebtisi in Meret. Faraon Amenemhet III. je bil zelo verjetno njegov sin. Drugi sinovi niso znani.[4]

Dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Granitni kip Senusreta III., Brooklinski muzej

Senusret III. je očistil plovne kanale skozi prvi Nilov katarakt,[5] in domnevno poskušal zgraditi nov Kanal faraonov. Svoje kraljestvo je razširil v Nubijo (1866-1863 pr. n. št.), kjer je ob Nilu zgradil mogočne utrdbe: Buhen, Semno, Šalfak in Toško pri Uronartiju.

V 8., 10., 16. in 19. letu vladanja je opravil vsaj štiri velike vojne pohode v Nubijo.[6] Zmage proti Nubijcem, s katerimi je nameraval zaustaviti vdore Nubijcev v Egipt, so dokumentirane na steli pri Semni, postavljeni v 8. letu vladanja.[7] Druga stela v Semni, postavljena v 16. letu vladanja, omenja njegovo vojskovanje v Nubiji in Kanaanu. Na njej opozarja svoje naslednike, da obranijo nove meje, ki jih je vzpostavil.[8]

Njegov zadnji pohod v 19. letu vladanja je bil manj uspešen. Ker je bila gladina Nila nižja od običajne, se je bal, da bo njegova vojska obtičala na sovražnem nubijskem ozemlju in se je umaknil.[9]

V Semni so Senusreta zaradi njegovih dosežkov kot božanstvo častile tudi kasnejše generacije.[10] Jacques Morgan je leta 1894 na Sehenovem otoku odkril skalne napise, ki dokumentirajo njegovo kopanje kanala. Senusret III. je zgradil tempelj in mesto v Abidosu in tempelj v Medamudu.[11]

Na dvoru je imel tri vezirje: Sobekemhata, Nebita in Knumhotepa. Vezir Ikhernofret je opravljal posle njegovega zakladnika v Abidosu, Senank pa je očistil kanal v Sehelu.

Dolžina vladanja[uredi | uredi kodo]

Obmejna stela, postavljena v 16. letu vladanja Senusreta III., Altes Museum, Berlin

Papirus v Berlinskem muzeju, na katerem je omenjeno 20. leto njegovega vladanja in 1. leto vladanje njegovega naslednika Amenemheta III., bi lahko bil dokaz, da je bil sin njegov sovladar. Josef W. Wegner je na apnenčastem bloku v abidoškem templju odkril napis, ki omenja 39. leto vladanja Senusreta III.[12] Wegner trdi, da je malo verjetno, da bi sin skoraj štiri desetletja gradil očetov tempelj, torej je Senusret III. vladal 39 let, od tega 20 let skupaj z Amenemhetom III.

Nekateri znanstveniki, med njimi Pierre Tallet in Harco Willems, Wegnerjevo hipotezo zavračajo, ker se takšno sovladanje v Egiptu nikoli ni zgodilo.[13][14]

Piramida in piramidni kompleks[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Piramida Senusreta III..
Načrt piramidnega kompleksa v Dahšurju

Senusretov piramidni kompleks je bil zgrajen severovzhodno od Rdeče piramide v Dahšurju[15] in je po velikosti in mogočnosti presegal tiste iz zgodnje Dvanajste dinastije.

Senusret III. morda ni bil pokopan na tem kompleksu, temveč na njegovem prefinjenem pogrebnem kompleksu v Abidosu. Njegova piramida je zato verjetno samo prazna spominska grobnica.[2]

Osnovnica Senusretove piramide meri 105 m, višina pa 78 m. Prostornina piramide je približno 288.000 m3. Jedro piramide je zgrajeno iz blatnih zidakov različnih velikosti, kar kaže, da zanje niso uporabljali standardiziranih kalupov. Pogrebna komora je obložena z granitom. Nad obokano pogrebno komoro je še ena komora s stropom iz petih parov apnenčastih tramov, ki tehtajo po 30 ton. Nad njimi je še tretji obok iz blatnih zidakov.

V piramidnem kompleksu je tudi majhen pogrebni tempelj in sedem manjših piramid njegovih kraljic ter podzemna galerija za pokop dvorjank. Južno od piramide je stal še en tempelj, ki je povsem porušen.[16]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Kim S.B. Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800-1550 B.C., Museum Tusculanum Press, Carsten Niebuhr Institute Publications 20, 1997, str. 185.
  2. ↑ 2,0 2,1 Miroslav Verner: The Pyramids: Their Archeology and History, Atlantic, ISBN 1-84354-171-8, str. 386-387 in 416-421.
  3. ↑ Donald B. Redford, urednik: The Oxford Guide: Essential Guide to Egyptian Mythology, Berkley, 2003, ISBN 0-425-19096-X, str. 85.
  4. ↑ Pierre Tallet: Sesostris III et la fin de la XIIe dynastie, Pariz 2005, ISBN 2-85704-851-3, str. 14-30.
  5. ↑ J.H. Breasted: Ancient Records of Egypt, Part One, Chicago 1906, §§ 642-648.
  6. ↑ Breasted, §§ 640-673.
  7. ↑ Breasted, § 652.
  8. ↑ Miriam Lichtheim: Ancient Egyptian literature: a Book of Readings, Berkeley CA, University of California Press, 1973, str. 119-120.
  9. ↑ Ian Shaw: The Oxford History of Ancient Egypt, Oxford University Press 2003, str. 155.
  10. ↑ Peter Clayton: Chronicle of the Pharaohs, Thames & Hudson Ltd. 1994, str. 86.
  11. ↑ Senusret (III) Khakhaure, Petrie.ucl.ac.uk. Pridobljeno 3. decembra 2013.
  12. ↑ Josef Wegner: The Nature and Chronology of the Senwosret III–Amenemhat III Regnal Succession: Some Considerations based on new evidence from the Mortuary Temple of Senwosret III at Abydos, JNES 55, Vol.4, (1996), str. 251.
  13. ↑ Pierre Tallet (2005): Sésostris III et la fin de la XIIe Dynastie, Pariz, str. 28–29.
  14. ↑ Harco Willems (2010): The First Intermediate Period and the Middle Kingdom v Alan B. Loyd: A companion to Ancient Egypt, volume 1. Wiley-Blackwellm, str. 93.
  15. ↑ Katheryn A. Bard: Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt, Routledge 1999, str. 107.
  16. ↑ Mark Lehner (1997). The Complete Pyramids. London : Thames and Hudson, cop. str. 177-9. COBISS 69429248. ISBN 0-500-05084-8.
Senusret III.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Senusret II. 		Faraon Egipta
1878 pr. n. št. - 1839 pr. n. št. 		Naslednik: 
Amenemhet III.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Senusret_III.&oldid=6197187«