Unas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Unas ali Uenis (helenizirano Oenas ali Onnos (Maneton)) je bil deveti in zadnji faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva. Vladal je 15 do 30 let sredi 24. stoletja pr. n. št. Na prestolu je nasledil Džedkare Isesija, ki bi lahko bil njegov oče.

O Unasovih dejavnostih je malo znanega, ker je bil Egipt v tistem času v gospodarskem zatonu. Vzdrževal je trgovske stike z levantinsko obalo in Nubijo in izvedel nekaj vojaških operacij v južnem Kanaanu. Bohotenje državne administracije in upadanje faraonove moči se je nadaljevalo tudi med njegovo vladavino in pripomoglo k propadu Starega kraljestva kakšnih dvesto let kasneje.

Unasova piramida v Sakari je najmanjša piramida faraonov Starega kraljestva. Spremljajoči pokopališki kompleks z gornjim templjem je z dolinskim templjem povezovala 750 m dolga tlakovana pot, potratno okrašena s pobarvanimi reliefi, ki so po kakovosti in različnosti prekašali običajno vladarsko ikonografijo.[b] Razen tega je bil Unas prvi faraon, ki je imel piramidno besedilo, vklesano in pobarvano na stenah sob svoje piramide. Piramidna besedila so prevzeli tudi njegovi nasledniki do prvega vmesnega obdobja (okoli 2160–okoli 2050 pr. n. št.). V Unasovem piramidnem besedilu se faraon istoveti z Rajem in Ozirisom, katerega kult je bil v Unasovem času v vzponu. Bogova sta omenjena kot njegova pomočnika pri doseganju večnega življenja.

Unas je imel več hčera in morda enega ali dva sina, ki sta ga domnevno nasledila. Maneton, egipčanski svečenik iz ptolemajskega obdobja in avtor prve zgodovine Egipta (Egiptiaka), trdi, da se je Peta dinastija z Unasom končala. Po morebitni kratki vladni krizi ga je nasledil Teti, prvi faraon iz Šeste dinastije. Arheloške najdbe kažejo, da pri menjavi dinastij med njima ni prišlo do zavestnega preloma, zato je razlikovanje med Peto in Šesto dinastijo morda zavajajoče.

Unasov pogrebni kult, ustanovljen ob njegovi smrti, je trajal do konca Starega kraljestva in morda celo preživel kaotično prvo vmesno obdobje. Kult je morda obstajal ali bil znova ustanovljen v poznem Srednjem kraljestvu (okoli 2050–okoli 1650 pr. n. št.), kar ni oviralo niti Amenemheta I. niti Senusreta I. pri odnašanju gradiv z Unasovega pokopališkega kompleksa. Unasa so v Sakari častili kot lokalnega boga morda do poznega obdobja Egipta (664–332 pr. n. št.), se pravi skoraj 2000 let po njegovi smrti.

Dokazi[uredi | uredi kodo]

Zgodovinski viri[uredi | uredi kodo]

Unas je omenjan na treh seznamih egičanskih faraonov, sestavljenih v Novem kraljestvu.[19] Na Abidoškem seznamu, napisanem med vladavino Setija I., je omenjen v 33. vnosu. Na Sakarskem seznamu je omenjen v 32. vnosu,[20] na Torinskem seznamu pa v 25. vrstici tretje kolone. Slednja sta bila napisana med vladavino Ramzesa II. (1279–1213 pr. n. št.).[19] Torinski seznam mu pripisuje 30 let vladanja.[19][21] V vseh virih je omenjen kot deveti vladar Pete dinastije, da je bil njegov predhodnik Džedkare Isesi in naslednik Teti.[22] Takšen vrstni red vladarjev dokazujejo tudi arheološke najdbe, na primer iz grobnic njihovih državnih uradnikov.[23]

Unas je omenjen tudi v Manetonovi Egiptiaki, napisani v 3. stoletju pr. n. št. med vladavino Ptolemaja II. (283–246 pr. n. št.). Izvirno besedilo Egiptiake se ni ohranilo. Znano je iz kasnejših pisanj Seksta Julija Afričana in Evzebija. Afričan ga enači s faraonom, ki je v Egiptiaki omenjen kot Oonos in je vladal 33 let na koncu Pete dinastije. Afričanovih 33 let se dokaj dobro ujema s 30 leti, ki jih Unasu pripisuje Torinski seznam kraljev.[19]

Primarni viri[uredi | uredi kodo]

A yellow spherical jar inscribed with a falcon wrapping around the circumference.
Unasova okrogla vaza iz alabastra, Muzej Louvre, Pariz[24]

Unasove dejavnosti so dokazane na številnih reliefih iz njegovega piramidnega kompleksa, pisnih dokumentov pa je glede na to, da je vladal domnevno 30 let, presenetljivo malo. Izkopavanja na nekropoli Pete dinastije v Abusirju so odkrila samo štiri datirane napise, ki se lahko brez dvoma pripišejo Unasu. Napisi eksplicitno omenjajo tretje, četrto, šesto in osmo leto njegovega vladaja.[25] Unas je zapustil tudi skalni napis na otoku Elefantina pri prvem Nilovem kataraktu na meji z Nubijo.[26]

Znanih je več vaz iz alabastra z Unasovo kartušo. Celo posodo in nekaj fragmentov so odkrili celo v Biblosu[27] na vzhodni sredozemski obali. Napis na njej se bere: »Hor Vadžtavi, naj živi večno, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta, sin Raja, Unas, živi večno«.[28][29][c] Druga vaza, neznanega porekla, je v Louvreu. Visoka je 17 cm in široka 13,2 cm. Izdelana je iz alabastra in fino okrašena s sokolom z razširjenimi krili in dvema kobrama, ki nosita ank, obdan z Unasovo kartušo.[24] V Brooklinskem muzeju je vrč z Unsovo kartušo in horovim imenom,[31] v Petriejevem muzeju pa so fragmenti kalcitne vaze z dvem Unasovima kartušama.[32][d]

Družina[uredi | uredi kodo]

Domneva se, da je egipčanski prestol zasedel po smrti svojega predhodnika in verjetno očeta Džedkare Isesija,[12] vendar za domnevo ni nobenega trdnega dokaza.[34] Zgleda, da je prenos oblasti potekel gladko.[35]

Unas je imel najmanj dve kraljici, Nebet[36] in Kneut,[37] ki sta pokopani v veliki mastabi ob Unasovi piramidi. Unas in Nebet sta morda imela sina Unas-Anka, »kraljevega sina«, »Maatinega svečenika« in »nadzornika Gornjega Egipta«.[38] Unas-Ank je umrl približno v desetem letu Unasovage vladanja.[39] Unas je imel morda tudi sinova Nebkauhorja[40] in Šepsespuptaha,[41] vendar je umrl brez moškega naslednika.[42]

Imel je najmanj pet hčera: Hemetre Hemi,[43] Kentkaues,[44] Neferut,[45] Nefertkaues Iku[46]in Sešešet Idut.[47] Status mogoče hčerke Iput je nezanesljiv.[48]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Trajanje[uredi | uredi kodo]

Relief Sahureja s tuniko Setovega festivala;[49] podoben je tudi relief z Unasovega pokopališkega kompleksa[50]

Trajanje Unasovega vladanja ni zanesljivo. Zgodovinski viri mu pripisujejo 30 in 33 let vladanja, s čimer se strinja kar nekaj uglednih egiptologov. Trditev potrjujejo prizori z njegovega Sed festivala, odkriti v njegovem pogrebnem templju.[51] Festival se je običajno prirejal po tridesetih letih faraonovega vladanja in je predstavljal pomladitev faraonove moči in oblasti. Sed festival kot tak ne dokazuje, da je faraon resnično vladaj vsaj trrideset let, saj so ga na primer faraonu Sahureju priredili po manj kot 14 polnih letih vladanja.[52] Veliko egiptologov meni, da je Unas vladal manj kot 30 let, ker ni iz obdobja po njegovem osmem letu vladanja nobenega datiranega zapisa.[53] Jürgen von Beckerath je prepričan, da je vlada dvajset let,[9] medtem ko mu Rolf Krauss, David Warburton in Erik Hornung pripisujejo samo petnajst ket vladanja.[10] Krajše vladanje potrjujejo tudi najdbe v grobnici uradnika Nikau-Isesija,[54] ki je umrl v letu enajstega štetja živine med vladanjem Unasovega nasledika Tetija.[23] V Starem kraljestvu so bila štetja živine vsako drugo leto, v Srednjem kraljestvu (okoli 2055–okoli 1650 pr. n. št.) pa vsako leto.[23] Če seštejemo njegovi službovanji pod obema faraonoma, bi moral biti ob smrti star več kot 70 let,[23] preiskava njegove mumije pa je pokazala, da je bil ob smrti star okoli 45 let.

Dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Risba[55] of the Unasovega skalnega napisa na Elefantini[e]
Trgovanje in vojskovanje

Unasove dejavnosti so zaradi pomanjkanja dokazov malo znane.[27] Zgleda, da se je trgovanje z drugimi državami, zlasti z Biblosom, nadaljevalo tudi med njegovim vladanjem. Reliefi ob pešpoti v njegovem piramidnem kompleksu prikazujejo trgovski ladji, ki se vračata z levantinske obale. Na njiju so sirsko-kanaanski prebivalci, ki bi lahko bili del posadke ladij ali sužnji.[58][59] Na drugem reliefu so upodobljeni z loki oboroženi Egipčani, ki napadajo kanaanske nomade.[60] Ker so reliefe s podobnimi prizori odkrili tudi na Sahurejevem piramidnem kompleksu, bi lahko bili del ikonografije in ne prikazi resničnih dogodkov.[61]

Unasovi napisi na Elefantini v južnem Egiptu opisujejo faraonov obisk v Spodnji Nubiji. Namen obiska je bil morda pobiranje davkov od lokalnih poglavarjev[51] ali nemiri v tej regiji.[62] Na enem od reliefov v njegovem piramidnem kompleksu je upodobljena tudi žirafa, ki morda kaže na trgovske stike z Nubijo.[63]

Domače zadeve
Relief na poti k Unasovi pramidi v Sakari prikazuje stradajoče nomade

Egipt je med Unasovim vladanjem doživljal obdobje gospodarskega upadanja,[62] čeprav ni kazal znakov dekadence.[34] Država je bila še vedno sposobna organizirati pomembne odprave, ki so jo oskrbovale s kamnom za gradnjo faraonovega piramidnega kompleksa. Odprave so dokumentirane na reliefih ob poti do Unasove piramide[64][65] in avtobiografski steli državnega uradnika.[66] Slednji poroča o 10,4 m visokih palmiformnih[f] stebrih iz rdečega granita z Elefantine, ki jih v samo štirih dneh postavil v Sakari in zato dobil faraonovo pohvalo.[66] Gradnje so potekale tudi na Elefantini.[34]

Do leta 1996 je prevladovalo mnenje, da je bilo med Unasovim vladanjem stanje v Egiptu katastrofalno. Mnenje je temeljilo na reliefih z Unasovega piramidnega kompleksa, na katerih so upodobljeni sestradani nomadi.[68][69] Mnenje se je spremenilo, ko so med izkopavanji v Abusirju odkrili podobne reliefe iz Sahurejevega obdobja (zgodnja Peta dinastija), ko je bila v Egiptu blaginja.[70] Na reliefe s takšno vsebino se zdaj gleda kot na standardno upodobitev, ki poveličuje faraonovo plemenitost tudi do prebivalcev puščavskih regij ob egipčanski meji.[71] Upodobitve očitno ne prikazujejo aktualnih dogodkov.[72]

Smrt in konec dinastije[uredi | uredi kodo]

Maneton v svoji Zgodovini Egipta trdi, da se je z Unasovo smrtjo Peta dinastija končala,[73] morda zato, ker je umrl brez moškega naslednika.[74] Smrt bi lahko povzročila nasledstveno krizo,[74] na katero namiguje prestolno ime Unasovega naslednika Tetija Seheteptavi, ki pomeni Tisti, ki je ponovno združil/pomiril obe deželi.[73][74] Tetijeve zahteve do prestola bi lahko temeljile na poroki z Iput, ki bi lahko bila Unasova hčerka.[75][76][77] Domneva je zelo sporna, ker prenos oblasti v Egiptu nikoli ni potekal po ženski nasledstveni liniji.[78]

Da se je Peta dinastija z Unasom končala, trdita tudi Maneton in Torinski seznam kraljev. Torinski seznam sicer ni organiziran po dinastijah, omenja pa spremembo lokacije faraonove rezidence in prestolnice.[76] Egipčani zamenjave dinastije, če je do nje sploh prišlo, verjetno sploh niso občutili, ker se v državi očitno ni nič občutno spremenilo.[73] Za spremembe ali motnje v državni upravi ni nobenih dokazov, saj so številni državni uradniki nadaljevali svoje službovanje tudi pod Tetijem.[73] Med njimi so bili vezirji (ministri) Mehu, Kagemni in Nikau-Isesi in guverner province Edfu Isi.[79] Egipčani v Starem kraljestvu morda sploh niso poznali pojma dinastija,[80] zato je razlikovanje med Peto in Šesto dinastijo verjetno iluzorno.[73]

Razvoj religije in države[uredi | uredi kodo]

Džadkarejeva in Unasova vladavina sta bili obdobje sprememb v religiji in ideologiji kraljestva. Spremembe je bilo prvič mogoče dokazati pod Unasom.[81] Statistična analiza glinenih pečatov s horovim imenom faraonov Pete dinastije je pokazala značilen upad kulta faraona med Unasovim vladanjem.[82] Trend se je nadaljeval tudi pod njegovim naslednikom Tetijem, za katerega sta znana samo dva pečata z njegovim horovim imenom.[83] Trend kaže na zmanjšanje vladarjeve moči v korist uradništva in duhovščine.[74]

V tem obdobju je postal pomemben kult boga Ozirisa,[84] ki je zamenjal faraona kot garanta posmrtnega življenja faraonovih podložnikov.[76][85] Kult sončnega boga Raja je bil očitno v upadanju, [86] čeprav je bil Ra še vedno najpomembnejše božanstvo egipčanskega panteona.[85] Džedkare in Unas v nasprotju z večino svojih predhodnikov iz Pete dinastije nista zgradila sončevih templjev.[84][87] V Menkauhorjevem in Unasovem imenu ni tudi nobene omembe boga Raja, ki se je tradicionalno pojavljalo od Userkafa kakšnih sto let pred tem. Piramidna besedila v Unasovi piramidi kažejo, da sta Oziris in Ra še vedno igrala ključni vlogi v faraonovem življenju: Ra kot vir življenja in Oziris kot sila, preko katere se doseže naslednje življenje.[88]{{efn|group=note|Med Unasovim vladanjem bi lahko bila napisana versko pomembna Memfiška teologija,[74] zgodba o ustvarjenju sveta in verskega in socialnega reda skozi besedo in voljo boga Ptaha. Vladar je v njej opisan kot poosebljenje Hora in aspekt Ptaha.[89] Zdaj prevladuje prepričanje, da je bilo to teološko besedilo napisano kasneje ali v Devetnajsti (1293-185 pr. n. št.) ali celo v Petindvajseti dinastiji (760–656 pr. n. št.).[90][91]

Unasova piramida[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Unasova piramida.
Unasova piramida v Sakari

Unas je svojo piramido zgradil v severni Sakari med Sekemketovo piramido in Džoserjevim piramidnim kompleksom.[92] Med gradnjo so delavci izravnali in zasuli nekaj starejših grobnic,[1] med katerimi je bila najpomembnejša grobnica faraona Hotepsekemvija (okoli 2890 pr. n. št.) iz Druge dinastije.[92]. Prvotno ime piramide je bilo »Nefer isut Unas« - »Čudovita so Unasova mesta«.[93] Piramida je najmanjša, zgrajena v Starem kraljestvu. Njeni osnovnici merita 57,7 m, višina pa 43 m.[92][93]

Pokopališki kompleks[uredi | uredi kodo]

Restavriran del poti do Unasove piramide, tlakovane z masivnimi bloki apnenca, in streho, ki sloni na masivnih kamnitih zidovih

Unasova piramida je del obsežnega pokopališkega kompleksa, zgrajenega okoli nje. Pot do nje se začne pri nekdanjem jezeru,[94] ob katerem je stal Unasov dolinski tempelj. Pot od templja do piramide je dolga 750 m, tako kot Kefrenova. [92] Konča se v pogrebnem templju ob piramidi. Na obeh zidovih poti so bili pobarvani reliefi, na katerih so bila upodobljena sezonska dela, procesije ljudi iz celega Egipta, obrtniki pri delu, prinašalci daritev, bitke in prevažanje granitnih stebrov za gradnjo piramidnega kompleksa.[95] Pot je bila pokrita s ploščami. Svetloba je v notranjost prodirala skozi presledek med stropnimi ploščami.

Pot se je končala v veliki dvorani z odprtim dvoriščem, obdanim s stebri in skladišči.[95] Na dvorišču je bil vhod v pogrebni tempelj, kjer so se odlagali darovi za pokojnega faraona.[95] Ves kompleks je bil obzidan. V jugovzhodnem kotu obzidja je bila majhna satelitska piramida za faraonovo Ka.[92] V notranje prostore glavne piramide je prvi vstopil francoski egiptolog Gaston Maspero. V pogrebni dvorani je našel prazen sarkofag iz črnega bazalta in kanopski vrč. V sarkofagu je bilo nekaj kosti, ki bi lahko bile Unasove.[92]

Piramidna besedila[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Piramidna besedila.
Piramidna besedila na stenah Unasove pogrebne sobe

Glavna inovacija Unasove piramide so prva Piramidna besedila,[5] ena od najstarejših ohranjenih egipčanskih verskih besedil.[g] Unasu so sledili njegovi nasledniki in njihove kraljice od Šeste do Osme dinastije do konca Starega kraljestva kakšnih 200 let kasneje.[97]

V stene podzemnih prostorov je bilo vklesanih 283 magičnih urokov[96][h] ali izrekov, pobarvanih v modro.[99] Uroki naj bi faraonu po smrti pomagali premagati zle sile podzemlja na poti k njegovemu božanskemu očetu Raju.[100]

Urok 217, na primer, se glasi:[100]

Ra-Amon, ta Unas prihaja k tebi
duh neuničljiv
tvoj sin prihaja k tebi
ta Unas prihaja k tebi
lahko prečkaš nebo, združeno v temi
lahko se dvigneš v deželo svetlobe, v kateri siješ!

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Skarabej z Unasovim imenom[101]

Unasova najbolj neposredna zapuščina je bil njegov pogrebni kult, ki se je nadaljeval najmanj do konca Starega kraljestva. Dokazan je v sedmih grobnicah njegovih svečenikov na nekropoli v Sakari. Tri grobnice so iz zgodnje Šeste dinastije iz časa, po smrti faraona Pepija I. Tri grobnice so iz obdobja Tetija II., sedma pa je s samega konca Starega kraljestva (okoli 2180 pr. n. št.). Vsi svečeniki so imeli v svoja imena vključeno Unasovo ime.[102]

Zgleda, da je njegov kult preživel tudi kaotično prvo vmesno obdobje Egipta do Srednjega kraljestva.[103] V Dvanajsti dinastiji so začeli Unasov pokopališki kompleks razdirati in gradivo uporabljati za gradnjo piramidnih kompleksov Amenemheta I. in Senusreta I.[104][105]

Razen uradnega Unasovega kulta je obstajal tudi njegov lokalni kult. V Sakari je postal bog sakarske nekropole in tak ostal skoraj 2000 let.[101][106][107][108] Središče kulta ni bilo niti ob njegovi piramidi niti v pogrebnem templju, ampak v dolinskem templju.[109] Z Unasovim kultom bi se lahko razložilo, zakaj je bil njegov piramidni kompleks predmet obširnih obnovitvenih del pod vodstvom princa Kaemveseta, sina Ramzesa II. (1279–1213 pr. n. št.).[95]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Predlagani datumi Unasovega vladanja: 2404–2374 pr. n. št.,[1][2] 2375–2345 pr. n. št.,[3][4][5][6] 2367–2347 pr. n. št.,[7] 2353–2323 pr. n. št.,[8] 2342–2322 pr. n. št.,[9] 2321–2306 pr. n. št.[10] 2312–2282 pr. n. št.[11]
  2. Besedilo na enem od napisov se bere: »Hor Vadžtavi, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta, gospodar tujih dežel, kateremu sta za večno dana življenje in oblast, ljubljenec Hnuma, ki mu je dal večno življenje«.[17][18]
  3. Arheološki mzej Firence, inventarna številka 3253.[30]
  4. Referenčna številka UC13258.[33]
  5. Besedilo na napisu se bere: »Hor Vadžtavi, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta, gospodar tujih dežel, ljubljenec Hnuma, ki sta mu dana večno življenje in oblast«[56][57]
  6. Palmiformen steber je steber, ki ima kapitel v obliki palminih listov. Takšni stebri so na primer v Sahurejevem pogrebnem kompleksu.[67]
  7. Arhaičen slog nekaterih delov Piramidnih besedil kaže, da so ti deli nastali pred Unasovo vladavino.[96]
  8. Število urokov je različno in odvisno od avtorja. Clayton omenja 228 urokov,[98] Allen pa 236.[97]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Altenmüller 2001, str. 600.
  2. Hawass & Senussi 2008, str. 10.
  3. Clayton 1994, str. 60.
  4. Rice 1999, str. 213.
  5. 5,0 5,1 Malek 2000a, str. 102.
  6. Lloyd 2010, str. xxxiv.
  7. Strudwick 2005, str. xxx.
  8. Arnold 1999.
  9. 9,0 9,1 von Beckerath 1999, str. 283.
  10. 10,0 10,1 Hornung 2012, str. 491.
  11. Dodson & Hilton 2004, str. 288.
  12. 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 12,5 Barsanti 1901, str. 254.
  13. 13,0 13,1 Petrie 1917, p. 18 & p. 63.
  14. 14,0 14,1 Leprohon 2013, str. 41, footnote 65.
  15. 15,0 15,1 15,2 15,3 Baker 2008, str. 482.
  16. Leprohon 2013, str. 40.
  17. Strudwick 2005, str. 133, št. 48.
  18. Sethe 1903, vnos 69.
  19. 19,0 19,1 19,2 19,3 Baker 2008, str. 482–483.
  20. Mariette 1864, str. 15.
  21. Gardiner 1959, pl. II & Col. III num. 25.
  22. von Beckerath 1999, str. 60–61, kralj št. 9.
  23. 23,0 23,1 23,2 23,3 Kanawati 2001, str. 1–2.
  24. 24,0 24,1 Ziegler in Allen et al. 1999, str. 361–362, "123. Jar inscribed with the name of king Unis".
  25. Verner 2001a, str. 410–411.
  26. Petrie 1907, str. 84 & sl. 49 na str. 82.
  27. 27,0 27,1 Baker 2008, str. 482.
  28. Guidotti 1991, str. 82, št. 18.
  29. Vase of Unas 2015.
  30. Touring Club Italiano 1993, str. 352.
  31. Brooklyn Museum Catalog 2015.
  32. Brunton 2015.
  33. Digital Egypt 2000.
  34. 34,0 34,1 34,2 Grimal 1992, str. 80.
  35. Baud 1999, str. 563.
  36. Baud 1999, str. 489.
  37. Baud 1999, str. 545.
  38. Williams 1981, str. 31.
  39. Onderka 2009, str. 166.
  40. Munro 1993, str. 20–33.
  41. Baud 1999, str. 580–582.
  42. Onderka 2009, str. 170.
  43. Baud 1999, str. 519.
  44. Dodson & Hilton 2004, str. 64.
  45. Baud 1999, str. 499.
  46. Baud 1999, str. 496–497.
  47. Baud 1999, str. 564–565.
  48. Baud 1999, str. 410–411.
  49. Borchardt 1913, Blatt 45.
  50. Labrousse, Lauer & Leclant 1977, str. 86, fig. 57.
  51. 51,0 51,1 Baker 2008, str. 483.
  52. Rice 1999, str. 173.
  53. Verner 2001a, str. 411.
  54. Verner 2001a, str. 412.
  55. Petrie 1907, str. 82.
  56. Strudwick 2005, str. 133, num. 48.
  57. Sethe 1903, entry 69.
  58. Hayes 1978, str. 67.
  59. Wachsmann 1998, str. 12 in 18.
  60. Stevenson Smith 1971, str. 189.
  61. Malek 2000a, str. 105.
  62. 62,0 62,1 Verner 2001b, str. 590.
  63. Stevenson Smith 1971, str. 188.
  64. Landström 1970, str. 62, sl. 185.
  65. Lehner 1997, str. 202.
  66. 66,0 66,1 Fischer 1975.
  67. Lehner 1997, str. 142–144
  68. Rice 1999, p. 213.
  69. Dodson 1995, str. 38–39.
  70. Hawass & Verner 1996, str. 184–185.
  71. Coulon 2008, str. 2.
  72. Ziegler in Allen in drugi 1999, str. 360.
  73. 73,0 73,1 73,2 73,3 73,4 Grimal 1992, str. 80.
  74. 74,0 74,1 74,2 74,3 74,4 Verner 2001b, str. 590.
  75. Stevenson Smith 1971, str. 190.
  76. 76,0 76,1 76,2 Malek 2000a, str. 103.
  77. Baker 2008, str. 461.
  78. Baud & Dobrev 1995, str. 58.
  79. Altenmüller 2001, str. 602.
  80. Baud & Dobrev 1995, str. 55–58.
  81. Goedicke 1971, str. 155.
  82. Verner 2001a, str. 408–409.
  83. Verner 2001a, str. 409.
  84. 84,0 84,1 Dorman 2015.
  85. 85,0 85,1 Altenmüller 2001, str. 601.
  86. Verner 2001b, str. 589.
  87. Verner 2003, str. 84.
  88. Allen & Der Manuelian 2005, str. 7–8, The Function of the Pyramid Texts.
  89. Arieh Tobin 2001, str. 471.
  90. Arieh Tobin 2001, str. 470.
  91. Ockinga 2010, str. 113.
  92. 92,0 92,1 92,2 92,3 92,4 92,5 Lehner 1997, str. 154.
  93. 93,0 93,1 Grimal 1992, str. 118, Table 3.
  94. Lehner 1997, str. 83.
  95. 95,0 95,1 95,2 95,3 Lehner 1997, str. 155.
  96. 96,0 96,1 Lehner 1997, str. 154–155.
  97. 97,0 97,1 Allen 2001, str. 95.
  98. Clayton 1994, str. 63.
  99. Verner 2001c, str. 92.
  100. 100,0 100,1 Oakes & Gahlin 2002, str. 94.
  101. 101,0 101,1 Petrie 1917, Plate IX & p. 34, see the scarabs.
  102. Altenmüller 1974, str. 3–4.
  103. Morales 2006, str. 314.
  104. Goedicke 1971.
  105. Malek 2000b, str. 257.
  106. Newberry 2003, Plate IV. Scarabs 32, 33 & 34.
  107. MFA Online catalog 2015.
  108. MMA Online catalog 2015.
  109. Gundlach 2001, str. 375.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Allen, James; Allen, Susan; Anderson, Julie; Arnold, Arnold; Arnold, Dorothea; Cherpion, Nadine; David, Élisabeth; Grimal, Nicolas; Grzymski, Krzysztof; Hawass, Zahi; Hill, Marsha; Jánosi, Peter; Labée-Toutée, Sophie; Labrousse, Audran; Lauer, Jean-Phillippe; Leclant, Jean; Der Manuelian, Peter; Millet, N. B.; Oppenheim, Adela; Craig Patch, Diana; Pischikova, Elena; Rigault, Patricia; Roehrig, Catharine H.; Wildung, Dietrich; Ziegler, Christiane (1999). Egyptian Art in the Age of the Pyramids. New York: The Metropolitan Museum of Art. ISBN 978-0-8109-6543-0. OCLC 41431623.
  • Allen, James (2001). "Pyramid Texts". V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 3. Oxford University Press. str. 95–98. ISBN 978-0-19-510234-5.
  • Allen, James; Der Manuelian, Peter (2005). The ancient Egyptian pyramid texts. Writings from the ancient world, no. 23. Atlanta: Society of Biblical Literature. ISBN 978-1-58983-182-7.
  • Altenmüller, Hartwig (1974). "Zur Vergöttlichung des Königs Unas im Alten Reich". Studien zur Altägyptischen Kultur (nemščina). 1: 1–18.
  • Altenmüller, Hartwig (2001). "Old Kingdom: Fifth Dynasty". V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 2. Oxford University Press. str. 597–601. ISBN 978-0-19-510234-5.
  • Arieh Tobin, Vincent (2001). "Myths: Creation Myths". V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 2. Oxford University Press. str. 469–472. ISBN 978-0-19-510234-5.
  • Arnold, Dorothea (July 19, 1999). "Old Kingdom Chronology and List of Kings". Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno dne 7. februarja 2015.
  • Baker, Darrell (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International. ISBN 978-1-905299-37-9.
  • Barsanti, Alessandro (1901). "Rapports de M. Alexandre Barsanti sur les déblaiements opérés autour de la pyramide d'Ounas pendant les années 1899–1901". Annales du Service des antiquités de l'Égypte, Tome II (francoščina). Cairo: Imprimerie de l'institut français d'archéologie orientale. str. 244–257. ISSN 1687-1510. OCLC 1189841.
  • Baud, Michel (1999). Famille Royale et pouvoir sous l'Ancien Empire égyptien. Tome 2 (PDF). Bibliothèque d'étude 126/2 (francoščina). Cairo: Institut français d'archéologie orientale. ISBN 978-2-7247-0250-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. aprila 2015. Neznan parameter |deadurl= ni upoštevan (pomoč)
  • Baud, Michel; Dobrev, Vassil (1995). "De nouvelles annales de l'Ancien Empire Egyptien. Une "Pierre de Palerme" pour la VIe dynastie" (PDF). Bulletin de l'Institut Francais d'Archeologie Orientale (BIFAO) (francoščina). 95: 23–92. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. aprila 2015. Neznan parameter |deadurl= ni upoštevan (pomoč)
  • von Beckerath, Jürgen (1999). Handbuch der ägyptischen Königsnamen (nemščina). Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz : Philip von Zabern. ISBN 978-3-8053-2591-2.
  • Borchardt, Ludwig (1913). Das Grabdenkmal des Königs S'aḥu-Re (Band 2): Die Wandbilder: Abbildungsblätter (nemščina). Leipzig: Hinrichs. ISBN 978-3-535-00577-1.
  • "Fragmentary Ointment Jar Inscribed for Unas". Online database of the Brooklyn Museum. Pridobljeno dne 1. aprila 2015.
  • Brunton, Guy (2015). "Vase UC13258 of Unas". Online catalog of the Petrie Museum. Pridobljeno dne 21. februarja 2015.
  • Budge, Ernest Alfred Wallis (1988). From fetish to God in ancient Egypt (Reprint. Originally published: London: Oxford University Press, 1934 izd.). New York: Dover Publications. ISBN 978-0-486-25803-4.
  • Clayton, Peter (1994). Chronicle of the Pharaohs. Thames & Hudson. ISBN 978-0-500-05074-3.
  • Coulon, Laurent (2008). "Famine". UCLA Encyclopedia of Egyptology. UCLA: Department of Near Eastern Languages and Cultures. Pridobljeno dne 4. marca 2015.
  • Dodson, Aidan (1995). Monarchs of the Nile. London: Rubicon Press. ISBN 978-0-948695-21-6.
  • Dodson, Aidan; Hilton, Dyan (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London: Thames & Hudson Ltd. ISBN 978-0-500-05128-3.
  • Dorman, Peter (2015). "The 5th dynasty (c. 2465–c. 2325 bc)". Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno dne 23. februarja 2015.
  • "Unas". Digital Egypt for Universities. 2000. Pridobljeno dne 21 February 2015.
  • Fischer, Henry (1975). "Two Tantalizing Biographical Fragments of Historical Interest". The Journal of Egyptian Archaeology. 61: 33–37.
  • Gardiner, Alan (1959). The Royal Canon of Turin. Griffith Institute. OCLC 21484338.
  • Goedicke, Hans (1971). Re-Used Blocks from the Pyramid of Amenemhet I at Lisht. New York: Metropolitan Museum of Art, Egyptian Expedition. ISBN 978-0-87099-107-3.
  • Grimal, Nicolas (1992). A History of Ancient Egypt. Translated by Ian Shaw. Oxford: Blackwell publishing. ISBN 978-0-631-19396-8.
  • Guidotti, M. Cristina (1991). Vasi dall'epoca protodinastica al nuovo regno. Cataloghi dei musei e gallerie d'Italia (italijanščina). Rome: Istituto poligrafico e Zecca dello Stato : Libreria dello Stato. ISBN 978-88-240-0177-9.
  • Gundlach, Rolf (2001). "Temples". V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 3. Oxford University Press. str. 363–379. ISBN 978-0-19-510234-5.
  • Hawass, Zahi; Verner, Miroslav (1996). "Newly discovered blocks from the causeway of Sahure (Archaeological report)". Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts. Abteilung Kairo (MDAIK). 52: 177–186.
  • Hawass, Zahi; Senussi, Ashraf (2008). Old Kingdom Pottery from Giza. American University in Cairo Press. ISBN 978-977-305-986-6.
  • Hayes, William (1978). The Scepter of Egypt: A Background for the Study of the Egyptian Antiquities in The Metropolitan Museum of Art. Vol. 1, From the Earliest Times to the End of the Middle Kingdom. New York: Metropolitan Museum of Art. OCLC 7427345.
  • Hornung, Erik; Krauss, Rolf; Warburton, David, ur. (2012). Ancient Egyptian Chronology. Handbook of Oriental Studies. Leiden, Boston: Brill. ISBN 978-90-04-11385-5. ISSN 0169-9423.
  • Jeffreys, David G. (2001). "Memphis". V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 2. Oxford University Press. str. 373–376. ISBN 978-0-19-510234-5.
  • Kanawati, Naguib (2001). "Nikauisesi, A Reconsideration of the Old Kingdom System of Dating" (PDF). The Rundle Foundation for Egyptian Archaeology, Newsletter. 75.
  • Kanawati, Naguib; ʻAbd-ar-Rāziq, Maḥmūd (2000). The Teti Cemetery at Saqqara, Volume VI: The Tomb of Nikauisesi. Australian Centre for Egyptology; Reports. 14. Warminster: Aris & Phillips. ISBN 978-0-85668-819-5.
  • Labrousse, Audran; Lauer, Jean Philippe; Leclant, Jean (1977). Le temple haut du complexe funéraire du roi Ounas. Bibliothèque d'étude, tome 73. Cairo: Institut français d'archéologie orientale du Caire. OCLC 5065554.
  • Landström, Björn (1970). Ships of the Pharaohs: 4000 Years of Egyptian Shipbuilding. Garden City, N.Y.: Doubleday. OCLC 108769.
  • Lehner, Mark (1997). The Complete Pyramids. New York: Thames & Hudson. ISBN 978-0-500-05084-2.
  • Leprohon, Ronald J. (2013). The great name: ancient Egyptian royal titulary. Writings from the ancient world, no. 33. Atlanta: Society of Biblical Literature. ISBN 978-1-58983-736-2.
  • Lichtheim, Miriam (1973). Ancient Egyptian literature. Volume 1: The Old and Middle Kingdoms. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-02899-9.
  • Lloyd, Alan (2010). Lloyd, Alan (ur.). A Companion to Ancient Egypt. Volume I. Wiley-Blackwell. ISBN 978-1-4051-5598-4.
  • Malek, Jaromir (2000a). "The Old Kingdom (c.2160-2055 BC)". V Shaw, Ian (ur.). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-815034-3.
  • Malek, Jaromir (2000b). "Old Kingdom rulers as "local saints" in the Memphite area". V Bárta, Miroslav; Krejčí, Jaromír (ur.). Abusir and Saqqara in the Year 2000 (PDF). Prague: Academy of Sciences of the Czech Republic, Oriental Institute. str. 241–258. ISBN 978-80-85425-39-0. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. februarja 2011. Neznan parameter |deadurl= ni upoštevan (pomoč)
  • Mariette, Auguste (1864). "La table de Saqqarah". Revue Archeologique (francoščina). Paris. 10: 168–186 & Pl. 17.
  • "The Online Collection. Scarab, Unas". Metropolitan Museum of Art. Pridobljeno dne 11 March 2015.
  • Morales, Antonio J. (2006). "Traces of official and popular veneration to Nyuserra Iny at Abusir. Late Fifth Dynasty to the Middle Kingdom". V Bárta, Miroslav; Coppens, Filip; Krejčí, Jaromír (ur.). Abusir and Saqqara in the Year 2005, Proceedings of the Conference held in Prague (June 27–5. julija 2005). Prague: Academy of Sciences of the Czech Republic, Oriental Institute. str. 311–341. ISBN 978-80-7308-116-4.
  • Moussa, Ahmed Mahmoud (1971). "A Stela from Saqqara of a Family Devoted to the Cult of King Unas". Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts, Abteilung Kairo (MDAIK). 27: 81–84.
  • Moussa, Ahmed Mahmoud; Altenmüller, Hartwig (1975). "Ein Denkmal zum Kult des Königs Unas am Ende der 12. Dynastie". Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts, Abteilung Kairo (MDAIK) (nemščina). 31: 93–97.
  • Munro, Peter (1993). Der Unas-Friedhof Nord-West (nemščina). Mainz am Rhein: von Zabern. OCLC 66014930.
  • "Scarab with name of Unas". Museum of Fine Arts, Boston. Pridobljeno dne 11. marca 2015.
  • Ockinga, Boyo G. (2010). "The Memphite Theology – Its Purpose and Date". V Woods, Alexandra; McFarlane, Ann; Binder, Susanne (ur.). Egyptian culture and society: studies in honour of Naguib Kanawati. Annales du Service des Antiquités de l'Egypte: Cahier 38, Volume II. Cairo: Conseil suprême des antiquitiés de l'Egypte. str. 99–117. OCLC 705718659.
  • Newberry, Percy (2003). Ancient Egyptian scarabs and cylinder seals: the Timins Collection. London: Kegan Paul International. ISBN 978-0-7103-0944-0.
  • Nile Unas Slayer Of The Gods lyrics. Music Song Lyrics. Pridobljeno dne 23. marca 2015.
  • Oakes, Lorna; Gahlin, Lucia (2002). Ancient Egypt: An Illustrated reference to the myths, religions, pyramids and temples of the Land of the Pharaohs. New York: Hermes House. ISBN 978-1-84309-429-6.
  • Onderka, Pavel (2009). The Tomb of Unisankh at Saqqara and Chicago (Diploma). Charles University in Prague, Czech Institute of Egyptology.
  • Petrie, Flinders (1907). A History of Egypt. I. From the earliest times to the XVIth dynasty (6 izd.). OCLC 27060979.
  • Petrie, Flinders (1917). Scarabs and cylinders with names, illustrated by the Egyptian collection in University College, London. Publications of the British School of Archaeology in Egypt, 29. London: School of Archaeology in Egypt. OCLC 3246026.
  • Porter, Bertha; Moss, Rosalind; Burney, Ethel (1951). Topographical bibliography of ancient Egyptian hieroglyphic texts, reliefs, and paintings. VII, Nubia, the deserts, and outside Egypt (PDF) (1995 reprint izd.). Oxford: Griffith Institute. ISBN 978-0-900416-04-0.
  • Rice, Michael (1999). Who is who in Ancient Egypt. Routledge London & New York. ISBN 978-0-203-44328-6.
  • Richter, Barbara (2013). "Sed Festival Reliefs of the Old Kingdom". Paper presented at the annual meeting of the 58th Annual Meeting of the American Research Center in Egypt, Wyndham Toledo Hotel, Toledo, Ohio, Apr 20, 2007. Pridobljeno dne 24. februarja 2015.
  • Schmitz, Bettina (1976). Untersuchungen zum Titel S3-NJŚWT "Königssohn". Habelts Dissertationsdrucke: Reihe Ägyptologie, Heft 2 (nemščina). Bonn: Habelt. ISBN 978-3-7749-1370-7.
  • Sethe, Kurt Heinrich (1903). Urkunden des Alten Reichs (nemščina). wikipedia entry: Urkunden des Alten Reichs. Leipzig: J.C. Hinrichs. OCLC 846318602.
  • Stevenson Smith, William (1971). "The Old Kingdom in Egypt". V Edwards, I. E. S.; Gadd, C. J.; Hammond, N. G. L. (ur.). The Cambridge Ancient History, Vol. 2, Part 2: Early History of the Middle East. Cambridge: Cambridge University Press. str. 145–207. ISBN 978-0-521-07791-0.
  • Strudwick, Nigel C. (2005). Texts from the Pyramid Age. Writings from the Ancient World (book 16). Atlanta: Society of Biblical Literature. ISBN 978-1-58983-680-8.
  • Firenze e provincia. Guida d'Italia del T.C.I. Milano: Touring Club Italiano. 1993. ISBN 978-88-365-0533-3.
  • "Vase with the name of king Unas". Global Egyptian Museum. Pridobljeno dne 21. februarja 2015.
  • Verner, Miroslav (2001a). "Archaeological Remarks on the 4th and 5th Dynasty Chronology" (PDF). Archiv Orientální. 69 (3): 363–418.
  • Verner, Miroslav (2001b). "Old Kingdom: An Overview". V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 2. Oxford University Press. str. 585–591. ISBN 978-0-19-510234-5.
  • Verner, Miroslav (2001c). "Pyramid". V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, Volume 3. Oxford University Press. str. 87–95. ISBN 978-0-19-513823-8.
  • Verner, Miroslav (2003). Abusir: The Realm of Osiris. The American University in Cairo Press. ISBN 978-977-424-723-1.
  • Wachsmann, Shelley (1998). Seagoing Ships and Seamanship in the Bronze Age Levant. College Station: Texas A & M University Press. ISBN 978-0-89096-709-6.
  • Williams, Bruce (1981). Walsten, David (ur.). "The Tomb Chapels of Netjer-User and Unis-Ankh". Field Museum of Natural History Bulletin. Chicago: 26–32.
Unas
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Džedkare Isesi
Faraon Egipta
sredi 24. stoletja pr. n. št..
Naslednik: 
Teti